Pri mrtvaškem odru
← Daritev | V pepelnični noči Poezije 4 Simon Gregorčič |
Sam → |
|
Oj, tu ležiš na ôdri,
Kot angeljček mirú,
Očesci jasnomódri
Zatísneni svetú.
Z ročíco se ročíca
K molítvi sklepa ti;
Ta snegobela lica,
Kot prej, so lepa ti.
In krog nedolžnih senec,
V ruménkastih laséh
Ti plava cveten venec,
Na ustnih rajsk nasméh.
Smrt ní ti strahovíta
Če tudi v cvetu let,
Na lici se ti čita,
Da ní ti mári svet!
Čemú se joče mati.
Kaj oča se solzí?
Po tebi žalováti
Pa meni se ne zdí!
Saj ti si srečno slekla
Oklep trohljívi zdaj;
Nesla je božja dekla
Te v lepši, boljši kraj!
Pač blagor, blagor têbi,
Tam dobro je za te!
Na srečnem božjem nêbi
Oj môli še za mé!