Pri mrtvaškem sprevodu
Pri mrtvaškem sprevodu Poezije 2 Simon Gregorčič |
|
Oj težka pot, oj tóžna pot,
Ko od srcá srcé se loči!
Mi sprémljamo te žalujoči,
Saj tí na veke greš od tod —
Oj sólzna pot, oj zadnja pot!
Ti v kraje romaš nam neznane,
Odkodar več vrnitve ní;
Slovó nam brídke seka rane,
Solzé rosijo nam očí, —
Oj z Bogom, drago srce tí!
A dàsi nam se je ločiti,
Nad tabo treba ni solzíti:
Na srečni póti tí si zdaj,
Na poti v grob, na poti v raj.
Pokòj sladák te čaka v jami,
Neskončna sreča nad zvezdámi
Mi sprémljamo v mirú te kraj,
Krilatci pa v nebeški raj!