Pri oknu (Jarc)
Pri oknu (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
V pretihi mrak sneži, sneži ...
kak praznično je mesto belo,
molčanje je mehkó objelo
večerno vdane misli mi. — —
S Teboj sem tudi zrl nekoč
pri oknu v padajočo noč.
V Tvojih besedah je dihalo morje,
iskreče se mesto, bleščeče obzorje ...
V peči je ogenj utripal plašnó
in ozarjal v pozabnost tonečo sobo.
Pogovora žuborenje lahno
snežilo je v to opojno tesnobo.
Besed in snežnih cvetov roj,
šepet plamenov — kak divno sozvočje,
ta svatovska godba svirala v noč je
ob združenju moje duše s Teboj — —
V pretihi mrak sneži, sneži ....
kak praznično je mesto belo
in duša, ki jo je objelo
občutje davnih, davnih dni.