Pozdravljena bodi
o ljuba pomlad,
o tvojem prihodi
se moram radvat'.
Prišle bodo tice
iz tujih dežel,
cvetele cvetlice
v brezbroji kardel.
Že solnce prihaja
prijetno gorko,
pozneje zahaja
za belo goro.
Planine znebíle
se bodo snegov,
se čede verníle
iz nižjih bregov.
Na jezeru zginil
debeli je led,
je ribič odrinil
od kraja jo spet.
Polje bo orati
Poljanec začel,
in ters obrezvati
nogradnik vesel.
Studenček prejedel
je studni oklep,
iz spanja zavedil
metuljček prelep.
Iz celega gerla
prepeva zdaj kos,
ga zima je terla,
ki revež je bos.
Zmed grive rujave
že griljček škerlí.
Iz vele goščave
tik slavček žgolí.
Iz griča do griča
iz gaja v gaj
veselega kriča
ni konca ne kraj'.
Berkončica trobi
iz hriba na plan:
kdorkoli je v sobi
naj pride na dan!
Zdaj Vesna prihaja
iz južnih zemljá,
oživlja, omlaja
stvarjenje svetá.
