Prijatelju
Oj vedel si, prijatelj ti,
Kako mi duša hrepeni.
Kako serce mi polno ran
Za Zoro vtriplje noč in dan!
A ljubil tudi ti z menoj,
In ljubil jaz sem jo s teboj;
Kedo odstopil pak od nje,
Pokazal blago je serce?
Prepustil ti mi drago si,
Odkril serce mi blago si.
Nesrečen raji ti si bil,
Da sreče cvet bi meni klil.
Ker blag si ti, prijatelj moj,
Naj blag bom jaz, prijatelj tvoj:
Kdor vreden Zore je lepe,
Le sodi njeno naj serce!
Če tebi dala bo roko,
Besede mi iz ust ne bo;
Saj vajeno mi je serce
Nositi žalost in gorje!