Prikazni (Vinko Möderndorfer)
| ← Izgubljen ženin | Narodne pripovedke iz Mežiške doline Prikazni Vinko Möderndorfer (1894) |
Muzikant Rok je godel mrličem → |
| |||||||||||||
Pri Piku so stavili, da se Grega ne bo upal prinesti opolnoči od skedenjskih vrat lesenega droga, s katerim se zapirajo vrata. Grega pa je le šel na skedenj. Pri vratih je zagledal velikega, zelenega moža z velikimi, iz ust molečimi zobmi. Grega je šel neustrašeno dalje. Ko je imel pol poti za seboj, je bil zeleni mož že tako velik, da je segal preko strehe. Grega je zbežal in izgubil glavo.
Hric se je peljal ponoči v Pliberk po zdravila. Domov grede je videl Belo ženo, ki je v Šumicu prala perilo Stopil je z voza in jo vprašal, zakaj pere ponoči. Ženska pa je začela rasti in je bila kmalu večja kakor smreka. Hric je skočil na voz in zdirjal domov. Ko je prišel domov, je bil bolnik, za katerega je šel po zdravila, že mrtev.
Na Lešah je živel rudar, ki ni poznal strahu. Slišal je, da lahko zve, koliko ljudi bo umrlo med letom v hiši, če teče na sveti večer trikrat okoli hiše in gleda skozi okno. Tekel je res trikrat okoli hiše in trikrat pogledal skozi okno. Videl je v hiši štiri ljudi na mrtvaškem odru. Šel je nato v sobo in močneje privil svetilko, potem pa še enkrat tekel okoli hiše. Drugič je razločno videl na mrtvaškem odru štiri rudarje, ki so ž njim stanovali v hiši.
Še na božič se je preselil k drugemu kmetu. Tisto leto se je zgodila v rudniku nesreča – zasulo je vse štiri rudarje, ki so stanovali v hiši, v kateri je neustrašeni rudar na sveti večer videl mrliče.