Življenje moje, Bog, naj bo svetišče tvoje,
sezidano iz trdih, težkih dni,
in verna misel, tebi posvečena,
naj žarko v tem svetišču ti gori!
Brez tebe — kaj naj je življenje?
Ti si resnica, ti si volja, ti si moč!
Brez tebe pot korakov mojih
bi iz noči blodila v noč ...
V nejasno noč praznote gladne, vroče žeje,
ki dušo do obupa žge,
v nejasno noč nemirnega iskanja,
ki cilja svojega ne ve! —
Zato, o Bog, poslušaj in usliši,
kar prosi duše verne vdani glas:
Življenje moje bodi ti svetišče
in srečen bom na večni čas!