Mršav konj se pase v snegu Tien-Šana.
Troje armad je pogoltnil divji roj vase.
V rumeni pustinji leži vse belo kosti.
Konji so rezgetali. Zdelo se je, da vpije piščal.
Drob se od grma do grma vije in spleta.
Nad njimi leta druhal črnili vran. Gladno kraka.
Vse po stopnišču palače so naložili vojake-mrliče.
Naj jih pokliče zdaj mrtvi njih general! Domov!
Doma jih mati in žena in sestra čaka!
In še deca je pustila svoje igrače. Čaka. Očeta.
Vojna, prokleta! Delo topov, bajoneta, prokleto!
Umni se v noro moritev ne vpleta.
On bo vzel orožje samo kot zadnjo rešitev,
da bi bilo s smrtjo sveta življenje oteto.
