Prolog pri slavnostnem koncertu Slovenskega učiteljskega društva

Prolog pri slavnostnem koncertu „Slovenskega učiteljskega društva“ v Ljubljani v 25. dan oktobra 1888 v proslavo štiridesetletnice slavnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Franca Jožefa I. Anton Funtek

Izdano:	Slovenski narod, 25. 10. 1888 (21/246)
Viri:	dLib 246
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Bog sprimi vas v dežele mestu glavnem,
Pozdravljen, zbor sodrugov in družic!
Po svetu gorskem in po svetu ravnem
Prispeli ste, kar druži nas poklic;
Prispeli ste, da v mestu staroslavnem
Nocôj kipečih src, gorečih lic
Izrazite čutila svoja sveta
Za carski rod, za carja in očeta!

Stotisoč src plamtí ob slavnem gódi,
Ta god obhaja naš gospod in car.
Zaúpno zro na svetli stol naródi,
Po carstvu širnem se mirí vihár;
Pozabljeno in oproščeno bodi,
Kar brat je storil bratu, za vsikdár,
Saj On jednako ljubi vse rodove,
Bodrí na delo, dviga vse stanove!

Hvaležno v njem naš stan slaví rešníka;
Iz noči nas je dvignil On na dan!
V svobodi le razvija se omika,
In oh! — obéh je bil naš stan željan!
Prešlà je noč — glej, kolika razlika:
Ta stan, poprej preziran in teptán,
Stanovom drugim zdaj se častno druži
In vzorom ž njimi in prosveti služi!

Kar tirja svet od nas, to dobro znamo,
Kar tirja dom, slovenski rod od nas,
To govori glasnó nam srce sámo:
Ustvarjajmo mu lepši, boljši čas!
V oblasti src mi sto in sto imamo:
Utísnimo krepostij jim izràz,
A jedna, prva druge vse ustvarja:
Ljubiti rod, ljubiti dom in carja!

Let štirdeset! — O, silno ti cesarstvo,
Nad tábo čuje sam dobrotni Bog!
Kar koli znanstva zmore širno stvarstvo,
V zavetje se zateka knežjih rok;
Sprejel je vzgojo knez v mogočno varstvo,
Skrbeč kot oče za razvòj otrók,
Iz tisoč src v nebó molitev plava:
Bog hrani carja! — Slava, slava! slava!

A. Funtek