Prve bolečine
anonimno
Izdano: Slovenski narod (1905), 189
Viri: dLib 1
Dovoljenje: To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: To besedilo je površno pregledano in se v njem še najdejo napake.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt

I.

Draga in ljuba Darinka!

Jako sem bila iznenadena, ko sem prebrala Tvoje cenjeno pisemce! Upala sem, da Te bo moj odkritosrčni list zadovoljil, toda ne! Brati sem morala očitek za očitkom, akoprav sem si prizadevala s svojimi najboljšimi skromnimi močmi, da Ti ustrežem kakor kakšni najzvestejši prijateljici!

Najprvo se Ti zahvaljujem iz dna svojega srca, ker si mene, "potuhnjeno Angelo," opozorila, da ne smem svojih "oči imeti na vseh koncih in krajih, povsodi nastavljati ušes in v vsako reč vtikati radovednega nosu, ki je hudo podoben prekubanemu fižolčku."(?)

Gospodična Darinka ! To je Še jako pereče vprašanje, ali švigajo moje oči res na vse plati! Taka je tudi glede mojih ušes in mojega po nedolžnem obrekovanega nosu; zaradi njega se pa nočem prepirati z nikomer, kateremu sadežu je bolj podoben. Gospodična ali res mislite, da ste nezmotljiva?!

In potem, prosim, pomisli vendar, da Štejem tudi jaz v kratkem 15, beri petnajst let in torej nisem kakšna jara plitka! No, sedaj moreš sošolkam v samostanu brati kar z obrazov, kako dobro vedo, da sva se midve razprli. Praviš, da Te ne briga mnogo, kar pravi č. M. Emerencijana. Trdiš, da Te je grajala, ker je nisi brž prosila odpuščanja. Silno olikano od Tebe, da se tako vedeš proti učiteljici! Pišeš mi, da se je č. M. Emerencijana hudo zmotila o Lavri,ker ni imela Še nobene prijateljice. Zelo me je veselilo, da si že uničila moje pismo. Kaj pa naj si mislim o „slabih nasledkih," če me Ti ne bi marala več za prijateljico?

Praviš, da se boš umikala vsaki najmanjši „spovedi " — no, pustimo to! Delaj, kar hočeš. — Dalje mi pišeš, da se Ti zdi Čudno, ker sem zahtevala svoje pismo za nekaj časa nazaj. Hotela sem se le preveriti, če sem Ti res pisala, da si "potuhnjena". Pač slabo o meni sodiš, ko mi pišeš, da Te hočem zbadati in da nisi tako neumna, da ne bi razumela mojega zabavljanja. Draga in ljuba si mi bila in mi še boš — vsaj jaz upam tako. Toda Ti — kako vse drugačna si Ti proti meni! Zbadati si me hotela le Ti sama in si napisala najprvo „Draga", potem pa si to zopet zbrisala in napisala samo „Ljuba Angela"! Toda varala si se ljuto! Ni mi dosti do tega, kako me nazivaš v svoji jezi, o ne! Slišala sem tudi, da si že sama I izprevidela: najprvo moraš Ti mene zopet nagovoriti, ne pa jaz Tebe!

Srčni pozdrav od Tvoje (ne vem, kakšno naj se imenujem)

Angele.

Drugače se lahko imenuješ sama sebe „olikano". Toda to menda vendar ni posebno olikano, da mi brez najmanjšega pravičnega povoda očitaš „afektirano obnašanje" v šoli! Darinka, pomisli...


II.

Draga Darinka!

Saj veš, da sva sklenili precej po novem letu zvesto prijateljstvo.

Jaz, draga Darinka, Te imam za svojo največjo prijateljico, akoprav mi Ti nisi — zvesta!

Ne bom Ti dajala v tem pisma grdih priimkov, kakršnih Ti je poslala potuhnjena Angela in nikdar Te ne bom po Angelini šegi imenovala neolikane prijateljice. Darinka, Ti nisi pomislila, kaj misli Angela s tem izrazom! Sploh — tako zanikarna čast, kakršno Ti Angela izkazuje navidez, to je — hinavsko.

Darinka, pomisli, s kom občuješ! Ti zanemarjaš mene že cel teden! Le dobro pomisli: tako zveste prijateljice, kakor sem Ti jaz, ne dobiš na vsem božjem svetu! Vendar se nočem hvaliti. Ne moreš mi očitati, da bi bila neodkritosrčna s Tabo! Nasprotno! Gotovo ljubim jaz Tebe bolj, nego Ti mene... To žalostno resnico sem spoznala po Tvojem hladnem obnašanju. Res hudo mi je, draga Darinka! Predkratkim sva bili tako dobri prijateljici! Zdaj pa sem zvedela nekaj novega, da si izbiraš drugo! In vendar Te ljubim tako presrčno! Naredila sem pesemco, ki je posvečena Tebi, ljuba Darinka! Prepišem Ti jo kar semkaj:

Nesrečna ljubezen.

1.

Zima je minula,

rože že cveto

bele In rdeče,

kako lepo je to!

2.

Roža mi najlubša

je Darinčica!

Ljubim jo tako,

da izraza nimam za to.

3.

Pa moja Mubezen ni srečna,

nesrečna pač je in bo!

Zato pa tudi v naslovu

nesrečno imenujem jo.


Tako je, žalibog... Gotovo se boš jokala, ko boš to brala.

Nočem Ti, draga Darinka, očitati nezvestobe. To se ne spodobi pravi prijateljici, akotudi si prevzela zdaj Angelo za prijateljico. Naredi, Darinka, kakor hočeš, ampak vedi, da ostanem jaz Tebi vekomaj zvesta, ker si ne morem drugače pomagati.

Oh, ko bi ti vedela, kako mi je hudo, da si me zapustila!?

Prosim Te, ne pokaži tega pisma svoji novi prijateljici Angeli. Nočem prepira. Pišeš mi, naj ne sejem razpora in prepira. Saj ga ne sejem, akoprav misliš, da ga. Opominjam te samo zato, ker ne morem več trpeti na tihem.

Prosim Te, odpiši mi, kaj misliš, da vem potem, kaj naj storim. Razodela sem Ti vse svoje skrivnosti.

Obenem Te prosim, da molčiš proti Angeli! Zakaj Angela ne zna molčati, in potem bi prišlo kaj med ljudi, in potlej gorje meni! Ne bodi huda in odpiši mi kmalu!

S prisrčnimi pozdravi in poljubi vsa Tvoja nesrečna Milka.

Prosim te še enkrat, odgovori mi takoj!


III.

Draga!

Obžalujem, Darinka, da Te moram zopet nadlegovati. Kdaj — ako smem vprašati — kdaj sem ti pisala, da si mi poslala »nevljudno" pismo? Mislim, da ne najdeva ne Ti ne jaz takega pisma, ki bi ugajalo vsakomur čisto popolnoma. Praviš, da sodi vsakdo po sebi. Potem smem tudi jaz reci, da si sodila moje pismo po svoji nevljudnosti. Trdiš, da Ti razumeš mnogo več šale nego jaz, „olikana " prijateljica.

Kdo se je Že pritožil zaradi mojega vedenja? Nihče, samo Č. M. Emerencijana, pa še ta samo tako mimogrede. Ti pa pošiljaš pisma brez podpisa in očitaš drugim „afektirano" obnašanje. Grozna olika! Ha, ha, ha!

Ves ta prepir se mi zdi strašna otročarija, toliko Ti moram že reči. Res smešno ! Ako sem rekla, da „mukaš", kadar pojemo v šoli, ali je to tako žaljivo? Ali ne razumeš nedolžne šale? Res, olikana součenka si pa!

In kakšne „skrivnosti " imam s Tabo? Kaj sem klepetala o teh „skrivnostih?" Kdo ti je rekel, da hočem s svojim hladnim vedenjem pokazati M. Emerencijani, da sem se razprla s Tabo?! Da Te morda preveč ne ujezim s svojim „odvezanim jezikom", sklepam svoje pismo, ki ga smeš pokazati vsemu razredu.

Angela Draganič.

Oprosti mi slabo pisavo s svinč­nikom in površno obliko!


IV.

Preljuba Angela!

Ponujam Ti svoje zvesto prijateljstvo! Strašno sem se opekla z Darinko! Zaljubila se je v kadeta! Ne morem Ti povedati, kako me peče, da sem zložila celo pesmico njej na čast! Ko bi bila slutila, da ima tako nehvaležno in nezvesto srce, bi ne bila napisala najkrajše besedice v njeno slavo.

Pa saj si lahko pomagam! Prečrtala bom besedo „Darinčica" in zapisala „Angelica." Upam tudi, da bo najina ljubezen srečna.

Tisočkrat Te pozdravlja in poljublja

Tvoja Milka.


V.

Predraga Milka!

Tvoj list sem z veseljem prejela in se Ti najlepše zahvaljujem zanj.

Potuhnjeni Darinki privoščim tistega kadeta iz vsega srca! Slišala sem, da so kadeti veliki vetrnjaki in ne prena­šajo zveste ljubezni dalje nego kvečjemu za dobo velikih počitnic. Sicer pa Darinka nima kavcije; zvedela sem, da bo dobila za doto samo nove citre in petnajst parov nogavic.

Zaeno Ti naznanjam, da sem se zaljubila tudi jaz. V koga, tega Ti nočem povedati, le toliko povem, da ni kadet, ampak nekaj boljšega. Svetujem Ti, da si tudi Ti izbereš svojega fanta!

Saj smo vendar že prestare, da bi se še igrale s puncami!

S presrčnim pozdravom

Tvoja odkritosrčna Angela.