V gnezdece, kjer so valile,
so se znova povrnile
ptičke lastavičke.
Dečica nikdar ni sita,
štiri kljunčke ves dan pita
mama lastavička:
da jim zrasejo[1] peroti,
ki jih rabijo na poti,
kadar pride čas,
ko za soncem poletijo,
tja, kjer mandeljni zorijo,
a je mraz pri nas.[2]