Puščavnik.
← Na grobu. | Puščavnik. Prvenci Janez Bilc |
Pastirska. → |
|
V puščavi sred skalovja,
Pri mali bajtici,
Ni trave, ni germovja —
In žive ni stvari.
Je križ kamnit pri hiši, —
Pri njem nebeški mir:
Mermljati le se sliši
Studenca hladni vir.
Kdo sam v samoti biva?
Kdo ljubi pusti kraj,
Tihoto sveto vživa,
Svetá sovraži slaj?
Puščavnik — glej, že vela
So lica starosti;
Po persih brada bela
Častitljivo visi.
Je v misli nevesele
Vtopljéno mu sercé:
Po bradi pa debele
Se vtrinjajo solzé.
Zapadno solnce gleda,
Ki jemlje zdaj slovó;
Zlati mu lica bleda
In biserno bradó.
„Oj solnce, solnce milo!
Kak srečno vendar si;
Si zemljo zapustilo
Oj blagor, blagor ti!
Oj kdaj bom jaz tak srečen,
Zapustit’ dol solzâ!
Popotnik kedaj v večen
Bom prišel dom nebá?“