Pustna zmeda

Pustna zmeda Vera Albreht

Spisano:	Alenka Župančič
Viri:	Vera Albreht, Pustna zmeda, str. 29-31, Pustov god, 1965.
Dovoljenje: {{licenca-	Ta datoteka je objavljena pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0}}
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Rekli so nam, da za Pusta
priredili bodo pIes,
da imeli polna usta
bomo in se nekaj čez:
muzika nam bo igrala,
gosli, cimbale in bas,
da se bosta naplesala
mladi par in cela vas.

Ženin Muc bo imel kravato,
dolge hlače, črn frak,
ko z nevesto bo brkato
stopil na domači prag.

Miš nevesta nataknila
si bo krilce prav do tal,
vendar repka ne bo skrila,
ta ji zunaj bo ostal.

Najprej desno tačko dala
ženinu bo svojih sanj,
v levi repek bo držala,
da bi kdo ne stopil nanj,
ko se v krogu bo vrtela
v gneči pisani brez mask,
saj drugače bi imela
zlomljen rep in polno prask.

O, na pustni tej zabavi
se zberó iz treh vasi
putke, zajčki, račke, pavi,
goske, mačke in vsi psi

To bo prava maškarada
kakršne ni videl svet,
saj res stara ni navada,
da bi Muc za Miš bil vnet!

Na zapečku Muc prešteva
dneve, kdaj že pride Pust.
Miška v luknjici sameva
in ponavlja na izust,
kaj poreče, kadar v svate
pošlje ženin mačje brate.

Botra Neža salo reže,
da zabele v loncu bo,
ker njen Muc se v mišje mreže
ujel je, vendar za slovo
mu nacvrla bo še skledo
krofov za to pustno zmedo.

Opombe urednice

1. Prva objava: Vera Albreht, Pustna zmeda, Slovenski poročevalec, 17. 2. 1957, št. 39, str. 7, priloga Najdihojca.