Kjer večno
je srečno
in sveto nebó,
tam hoče
Bog Oče,
da angel' pojó.
Planina
se zgrinja
u tičjemu zbor',
u travi
napravi
jo murenčev kor.
Na polji
u doli
škerjanček žgolí,
kjer h petji
uneti
človeka želí.
Pri tičih
po gričih
zapojmo glasnó;
okoli
po polji
pa ravno takó.
U hiši
naj sliši
mladine se glas,
prepeva,
prideva
naj sivček svoj bas.
V sladkosti,
britkosti
zapojmo enó;
saj tudi
labudi
u petji merjó.
Nedolžen,
pobožen
u petji živí.
Kdor tuta
in muta,
ga prida nič ni.
Neslani,
zuzdani,
le ti naj molčé;
saj šoga
uboga
med slavce ne gré!
