Radovednost
← Pred Bogom | Radovednost (Pesmi, 2) Anton Medved |
Epigon → |
|
Le posameznik se stara,
svet je star, a zmerom nov.
Zmerom nov nas vara,
čara duh in lik njegov.
Naj smo tudi vse dosegli,
kar smo upali nekoč,
vendar ne bi radi legli
v groba tiho noč.
Neka sila, dvom na čednost
lajša breme let in muk:
nenasitna radovednost,
kaj doseže — vnuk.