Rahlo pegaste sanje
Rahlo pegaste sanje Milan Dekleva |
|
ŽIVELE SO SANJE.
PODOBNE SO BILE TIŠINI V MAVRIČNI KROGLI.
ZNALE SO LETETI POD ZEMLJO,
HRANILE SO SE S KRHLJI OBLAKOV,
BILE SO RAHLO PEGASTE IN IMELE PRIFRKNJEN NOS.
NEKEGA BELEGA DNE SE JIM JE,
KOT STRELA Z JASNEGA,
ZAZDELO, DA SO SE SPREMENILE V DEKLICO NINO.
VSTALE SO IN ŠLE V ŠOLO,
SE PO KOSILU IGRALE KLAVIRČKE PRODAJAT,
ZAVEZALE NAJLEPŠI MORNARSKI VOZEL V TABORNIŠKEM KROŽKU,
PREBRALE KNJIŽICO ZGODBA PO VAŠI IZBIRI FRANCOSKEGA PISATELJA RAJMONDA QUENEAUJA
IN SE KRALJEVSKO UNIČENE SPRAVILE V POSTELJO.
V HIPU SO ZASPALE.
DEKLICA NINA SE JE ZBUDILA, NEKAJ ČASA ZAMIŠLJENO ZRLA V STROP, POTEM PA ZAKLICALA BRATCU JURETU: »A VEŠ KAJ SE MI JE SANJALO?«
JURE JO JE DEBELO GLEDAL.
»NISEM VEDEL, DA SI TAKO PEGASTA IN DA IMAŠ TAKO PRIFRKNJEN NOS.« JE ZINIL.
»NEHAJ NO,« MU JE ODVRNILA NINA, »SANJALO SE MI JE, DA SO ŽIVELE SANJE, PODOBNE MAVRIČNI KROGLI, KI SO SE SPREMENILE VAME!«
Glej tudi
uredi- Milan Dekleva * [[1]]