Razdelek I. Pesmi obredne./Oddelek C. Obredne drobtine.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Obredne drobtine Karel Štrekelj |
| |||||||||||||||
Oddelek C.
Obredne jlrobtine.
Šapalica ali tepežnica. 5154-
(Borovlje.)
Šip, šap! Zdravi ko ribice v vodi,
Bog daj vamsrečo inzdravje, 5 Močni ko medved v gori, Da bi b'li veseli ko tičice v Da bi imeli toliko otročič,
gozdu, Kolikor ima vejica vršić!
5I55-
(Iz Belih Kranjcev.)
Že dan pred tepežnico si spletejo otroci tepeške (pletenice iz bekovih šibic) in pripravijo torbice; na tepežnico vzame na vse zgodaj vsak svojo torbico in tepeško, pa hajdi po vaši. Ko pridejo v hišo, udarjajo gospodarje in gospo- dinje, izgovarjaje besede:
Reš'te se, reš'te Težko mošnjo,
Zdravi in veseli ! 5 Da bi tako dolgo živeli,
Da bi dosegli sivo brado, Da bi si nebesa zaslužili!
Na Plavutinji (vasici lipniške Župnije na HrvaŠkem, precej preko Kolpe) so otroci govorili ov&ko:
Resite se, resite 5 Tako po božicu !
Zdravi i veseli, Dajte ta božič van,
Tusti i debeli, Dobro jutro Bog daj !
Tako o božicu,
V Metli ki (gl. Letopis 1887. v Navratilovem spisu »Slov. nar. vraže in prazne vere« 145 — 150) pojć:
Reš'te se, reš'te Tolsti, debeli
Zdravi i veseli, Več let dočakali!
V Ternovci pa in v metliški okolici govorć takć-le:
Resite se, resite se Da bi dolgo na svetu živeli,
Malim grehom, večjim obiljem, Da bi si nebesa zaslužili!
Novo leto. 5156.
(Iz Središča.)
O novem letu darujejo dekline vodi, to je, pred solnčnim izhodom vržejo rudečo jabelko v studenec s temi-le besedami:
Voda! Jaz ti darujem od dna do dna,
Jaz sem za moža godna,
Daj mi moža Štefana ali pa Vrbana !
5154. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 8j. 5155- Zapisat Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* /£oj., str. jj. 5156. Zapisat Ivan Kolarič. — Iz Pajekovih *Črtic iz duš. žitka štaj.
Stovencev*, str. 88.
III.— I. Pesmi obredne C. 5157, 5158, 5159. 205
Pustne šege.
1. Rusa. 5157-
(Od Ščavnice.)
Ob pustu, ko je že led zginil z rečic in potokov, vodijo Slovenci kraj Ščavnice Ruso. Storijo pa takole: Dva fanta svoja herota vkup oberneta ter se pripogneta. Eden vzame metlo v roke, drugi pa drog, na kterega obesi star pisker. Tretji fant pokrije z belo rjuho pripognjena fanta. Pisker predstavlja glavo, metla pa rep. Ćela Šema ima potakem podobščino konjsko. Pant to šemo po vaši goni in poje:
Belo Ruso vodimo, Zobi ji ne dajamo,
Konjem srečo prosimo, Z meglo jo napajamo.
Kadar fant Ruso prižene do potoka, veržeta fanta, ktera sta predstavljala podobščino konjsko, pisker in metlo v potok, in vsi trije zapojejo:
5 Smo Ruso v vodo stirali, Zdaj borno pa pobirali,
Konjem srečo sprosili, Da borno težko nosili.
Pri vsakem hramu dobijo fantje kakšen dar. postavim: klobas, sira itd.
2. Medved.
(Od Mure.)
Na pustni dan obleče se moČan mladenič v medvedovo kožo ali pa, kadar te ni, v narobe obernjen kožuh. V lapah derži kij in po ulicah skače sedaj po dveh, sedaj pa po Štirih nogah. Pred njim gre mladeneč, katerega za »godoljuba« imajo. Ko truma na konec vesi pride, se medved hitro skrije, ker drugači bi ga palošnjak zaklal. Palošnjak ima paloŠ (sekiro) in, ker se mu je medved skril, začne led se kat i. Otroci pa pojejo:
Prošlo je medvedovo, Po bregih zelenilo: Došlć bode Jurjevo: 5 Oj, veselo bo! Po potokih curilo,
Krizi (vnebohod Gospodov).
5*59-
(Iz Gribelj.)
V Gribljah zapojć pastirji na vnebohod Gospodov, katerega dne imajo že zjutraj posebne navade, popoldne pa si napravijo veliko gostijo, potem ko so se najeli in napili, to-le pesem:
Lepi dve vćnčeni, Zat* me majka ne ženi,
Zak' te majka ne ženi? Kad me dekle neče.
5157. Zapisal Dav. Trstenjak. — Iz Slov. Glasnika 1860. II 141, kfer skuša Trstenjak to šego razložitu Toda prim. bav. Riissin ,Stute 4 (Schmeller- Frommann) in nemško-kor. običaj Sehimmelreiten.
5158. Zapisal Davori n Trstenjak. — Iz njegovega spisa »Poletne šege Slovencov takraj in unkraj Mure* v Novicah XV, (1857 ) 98; tam spominja na dansko šego, kjer se voditelj majskega praznika zove gadebasse, to je »ulični medved*.
5159. Zapisal Janko Barle. — Iz *lMopisa slov. Matice* 1889. 8y, kjer je obširnejši popis te svečanosti.
206 HI. — I. Pesmi obredne C. 5160, 5 161, 5162. D.
5 Ak' te neče nijedna, N&vezal ji na ročico.
Će te verna Mare. Pelal ju je u sejmćve,
Mare teče po potoku, Kupil ji je pćstolove,
Ive zanjo na kokotu, U čem bode t&ncovala,
Kupil ji je pisan trakec 15 Kad se bode tidavala.
10 In erdečo jabolćico.
Poleg te pojć še druge pesmi, podobne št. 1096. in 1105.
Kralj gonjaš ali lukec, lukman.
5160.
(Iz Gribelj.)
Kdor prižene na krize (vnebohod Gospodov) zadnji na pašo, se mu po- smehujejo:
Lćncogloja, posterglaj, Nisi b&ba ni junak,
Žlice peci, pepel meri. Nek' si svinjski pominjdk!
5161.
(Iz Roža.)
Kdor prižene (na binkošti) zadnji na pašo, temu pravijo Šaljivo binkoštni kralj. Skušajo mu žabo na vrat obesiti ter se mu vsi priklanjajo, zmerjaje ga:
Potouci ha, Pa daj jom'
Pomouzi ha, 5 Ano sklodo pačanah krot !
Vrzi ha za plot, — — -
(Borovlje.)
Binkoštnemu zaspancu se zapoje:
Potovci ha, pomovzi ha, Zavlieci ha za puet!