Razočaranja
| ← Na postaji | Razočaranja Integrali '26 Srečko Kosovel |
Dolgolasi romantik → |
| |||||||
I
Nepremagljivi govori
iz mene.
Nepremagljivi jaz.
Nadzemski.
preklinja vas!
Za malo sonca
bi ziveli.
Za malo vetra,
ki v dolino veje,
za malo sonca,
ki srce ogreje.
Pa ste prodali nas
za zlat denar
in ste steptali nas;
pa kaj vam mar
za nas, ki v dnu temnic
umiramo,
za nas, ki brez pravic
so upiramo.
Vi pošiljate ovaduhe nad nas.
Nepremagljivi govori
iz mene.
Nepremagljivi jaz.
Nadzemski.
Preklinja vas.
II
Nepremagljivi govori
iz mene.
Nepremagljivi jaz.
Nadzemski.
Krut je ta glas.
Ne smem ljubiti žene,
če nosim smrt s seboj,
in vendar posvečene
vse misli so s teboj,
ljubezen čiste žene
je kot jesenski sončni soj;
poljane zapuščene,
nad njimi tih pokoj.
Nepremagljivi govori
iz mene.
Nepremagljivi jaz.
Nadzemski.
Krut je ta glas.
III
Jaz nisem z varni,
sam s seboj hočem biti.
Jaz ne jočem s solzami.
Sam moram vse dopolniti.
Jaz nisem od vas.
Jaz vedno odhajam,
kot mi je ukaz!
Jaz pojem in lajam.
Njena senca pada name,
tiha senca nje oči.
Naj še njo mi Smrt vzame,
vse se dopolni.
V črnih, golih vejah sije
tiho, ko da umira kdo,
sonce. Nihilomelanholije.
Vse so dopolnilo bo.
IV
Nepremagljivi se v meni bori.
Srce, ne kolni!
Duša, ne kolni!
Mi vsi smo bolni.
Moramo umreti,
moramo umreti,
ni nam trpeti,
ni nam živeti.
Nepremagljivi govori
iz mene.
Nepremagljivi jaz.
Nadzemski.
Kakor topla poslednja molitev
je njegov glas.