Razočaranje
Kamenčki na poti Marija Kern |
|
Ni več cvetja v tej ljubezni,
trnje bode me v dlani,
v mojem srcu ni več pesmi,
le solza mi oko rosi.
Včasih pa sem vztrepetala
ob dotiku tvojih dlani,
kar imela sem ti dala,
sreča moja bil si ti.
Ne rečeš več mi - ljuba moja,
ne najde rame roka tvoja,
zakaj ,zakaj sprašujem se?
ne vem ,ne vem - odgovor je.
Zdaj te nič več ne obsojam,
sveča vsaka dogori,
samotna rada se spominjam,
v mislih vse odpuščam ti.