Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru
| Razposeljenje pervih ljudí v slavjanskim obziru Matevž Ravnikar |
| |||||||||||||
Če raj ali paradiž, kamor je bil Bog perva človeka vstvaril, ni ob splošnim potopu pod vodo ostal, in če ni po potopu mokro suho, in kar je bilo pred suhiga mokro postalo, kakor so hotli nekteri dokazati, tako si je misliti, da sta bila Kašimir pod Himalajskimi ali Zimskimi gorami, ali pa otok Ceylan Seljan, Laka ali tudi Lanka imenovan, ki je imel nekdaj imé Taprobane ali Salike, ravno tako zraven Indije, tisti srečni kraj. Nekteri mislijo, da sveto pismo pod imenam Ophir ta otok ume, in da je bil to tisti preblagi kraj, od kodar je dal Salomon neizrečeno veliko draginj za Jeruzalemski tempelj voziti. Vender se nekterim verjetniši zdi, da je Ophir sama India.
Kar tiče raj, naj bo, da je bil v enim ali drugim kraji, saj je bil ob potopu vès človeški rod končan zunaj Noetove družine, to je, zunaj osmih oseb. Na Noeta se nam ozirati ostane, kot na očaka vsiga poznejšiga človeštva. V tej reči se pa deržimo, kar nam častitljivi P. Placid Javornik iz svetiga pisma razlaga.
Noetova barka je bila ostala na hribu Ararat, ali kakor sv. Jeronim razlaga, na hribu Tabor v Armenii na Mesopotamski meji, od koder se je vidila velika planjava Ararat. Ime Ararat izvira is hebrejske besede Har (po slavjansko hara, hora, gora), ktera dvakrat zapisana Harhar (Ararat) silno visoke gore, kterih je tudi več skupaj, pomeni. Ko je Noe s svojo družino iz barke prišel, je zapustil unkraj Tigrida, kar sveto pismo jutrovo imenuje, in se je v Mesopotamijo, v nižji kraje podal, kjer je skoz 350 lét živel.
Okoli leta 290 po potopu so bili začeli babilonski turn zidati v sinearski deželi. Kacih 400 ali 500 lét po potopu je bil Bog per zidanji babilonskiga turna besedo zmešal, in tako na znanje dal, da naj se nekteri po daljnih deželah razposelijo, namest vsi v pervih krajih skupej živeti. Po hebrejskim spisu svetiga pisma se je zmeda jezikov zgodila po Noetovi smerti; po spričevanji Septuaginte in Samaritanov se je bila pa že pred Noetovo smertjo zgodila. Do tistih časov so se bili Noetovi mlajši močno pomnožili, zraven so pa njegovi sinovi in unuci po kacih tri sto, nekteri blizo do pet sto lét živeli. Po potopu jim je blizo kraj nekdaj srečniga raja, kakor tudi poznejše Adamovo stanovanje na misel hodilo, da so od Ararata proti Indii se najbolj pomikali. Pa per dolgim življenji in silnim pomnoženji so jim ob času zmede jezika vse te dežele bile začele pretesne hoditi, in tako so bili tudi permorani si v druge dežele pomagati.
Noetovi sinovi so bili Sem, Ham in Jafet. Jafelovi sinovi, od kterih gre tu posebno govoriti, so bili: Gomer, Magog, Madaj, Javan, Tubai, Mosoh in Tyras.
1. Gomer, Jafetov najstarši sin, je bil oče Gomeričanov, ki so v Frigii ali Bregji prebivali. Bohartu se zdí, da so tudi Kimbri in Keltje iz Gomerjeviga zaroda. Ecehiel 38, 6. 27. 14. govorí od dežele Gomerja, da je proti severji blizo Togorme bila in s Tirio (Tirus) Feniškim mestam kupčevala, kar se Bregji popolnama prileže.
2. Magog je bil, kakor Jožef Flavi, Jeronim, Teodoret in drugi mislijo, oče Skutov, kar je tudi verjetno iz Ecehiela pogl. 38. Prebival je Magogov zarod okoli Kavkaza, in ravno od ondot so Skuti prišli.
3. Madaj. Nobeden Jafetovih sinov se ni dalje proti izhodu razširil kot Madaj; ta je po sploh misli s svojimi otroci in vnuki zaselil deželo, ktero je po svojim imenu Medio imenoval. Bohart meni, da so stari Sarmatæ Soromadje tudi Madajeve rodovine, in da so svoje imé blizo od kaldejskih besedí Sar-Madai dobili, to je ostanjki (kar jih je ostalo) od Madaja ali Madjanov.
4. Javan se je bil v Grecio podal, ktera je tudi Makedonijo obsegla. Greki so se Jone Jones klicali, berž ko ne od hebrejskiga Javan, in Daniel 8, 21. Aleksandra veliciga, ki je Makedon bil, kralja Jonije imenuje, ker se je pod tem imenam tudi Makedonia razumela.
5. Tubal in Mosoh. Ta dva se vselej skupaj imenujeta; tudi prerok Ecehiel 27, 13–32, 26. od nju kakor od dveh skupaj prebivajočih ljudstev govorí. Iz tega se vidi, da sta mogla soseda biti. Po Bohartovi zdetvi so iz nju naroda bili Moskovičani Moschi Moscovitæ in Iberi ali Tiberi, uni so stanovali prek Kapatočja proti severji, ti pa med Trebizondijo in malo Armenijo do Mošiške gore in do Kolka.
6. Tyras, najmlajši Jafetovih sinov je prebival v Mužii, Tračii in druzih evropejskih proti severji ležečih deželah.
Gomerjevi sinovi so bili Askenec, Rifat in Togorma.
Askenec, pervorojeni Gomerjev sin, se je bil vdomovil v Potonje Bithynia, v Troado in v malo Frigio proti severji od Armenije, in to nam verjetno storí okoljšina, da je v tistih krajih jezero, ki se mu Askansko jezero pravi; tudi eno ondotno reko Askansko imenujejo, in nekdajne čase je bilo tam mesto Askansko imenovano. Sčasama se je to ljudstvo notri do morja razširilo, in od tod so mende Greki tisto morje askinsko ali aksinsko morje, sčasama pa celo evksinsko morje Pontus evxinus imenovali.
Rifat je stanoval blizo svojiga brata Askeneca. Ripat, če se po spremembi tihnica p v f ali b prestavi se glasi Rifat ali Ribat, kakor je v prestavljenih Mozesovih bukvah brati. V tem imenu je korenita slovka rif, rip ali rib, in ako h pismenki r še ostreji naduh pridenemo, se ta slovka glasi hrib, kar tudi v nemškim Riff pomeni. Rusi imenujejo gorovje, ki se delječ razteguje hrebet, to je po slovensko, herbet. Po Kosmati najstarjim českim zgodovinarji vémo, da se je vodja Čehov, ko so v zapušene markomanske kraje došli, najpred na gori Rip med rekama Ogro in Veltavo naselil, in Dalemil poje: „Ker se od verha te gore delječ okoli vidi, so jo hoȓin Rip imenovali.“ Leta gora, na ktero še zdaj Čehi iz daljnih krajev na Božjo pot hodijo, in kjer je, kakor stara pravlica pové, Čeh pokopan, se perva v zgodovini českih naseljnikov imenuje, in je pred ko ne od perve izidne gore českiga naroda, od izidne gore vsih slavjanskih ljudstev Ripatoviga zaroda svoje ime dobila.
Naj starji zemljopisci pišejo, da reka Tanais (Don) iz Ripatskih gor izvira, in da so Argonavtski mornarji, proti vodi se peljaje, prej da so v Baltiško morje došli, skoz Ripatske gore se predirati mogli, kterih senca jih je na dolgim poti obdajala. Don pa v Valdajskih planinah (Waldayplateau) na Ruskim svoje vrele ima. Po tem takim so se leté planine s svojimi raztegljinami Volhonskimi gorami že v starodavnosti Ripatske gore imenovale, in še pred ko na Českim se je na Ruskim od Ripatoviga zaroda goram imé Ripat dajalo.
Pervi Ripat ali Hribat, Hrebet, od kteriga se je v starodavnosti to imé na druge slavjanske gore doneslo, to je, izidna gora vsih slavjanskih ljudstev Ripatoviga zaroda, pa nikjer drugej ležati ne more, kakor v Kavkažkim pogorji. Leto pogorje se od svojiga osredka v treh ramah razteguje; eno proti izhodu, drugo proti severju in tretje proti zapadu molí. Zapadna rama Kavkažkih gor, ktera se na izhodnji strani černiga morja do ustja reke Kubana raztega, se je v starodavnosti „Montes Coraxici“ Goraški ali Gorski hribi imenovala, in Kolk na severni strani od Soromadije delila. V njem se gora Albrus, Albors ali Bors povzdviga, in svoj verh ravno tako visoko kot Hararat k nebu steguje. Letó goro spisatelj Plutarhu pripisane knjige: „Od rek“ Ripantes imenuje, ona bi znala po tem Hrib vsih hribov slavjanskih ljudstev Ripatoviga zaroda biti.
Poglejte kaj spisatelj, ki je ravno zdaj imenovan, od te gore pravi. On nam je iz tretjih bukev Kleantove Theomachie staro Kolško pravlico spisal. Po tem ko pripoveduje, kako je reka dežele Kolka od merzliga kraja popred pod iménam Arkturos znana bila, po tem pa od Solncoviga sina Fazeja, ki se je v njo stermoglavil, ime Fazis dobila, tako dalje piše: Blizo te reke se vzdviguje Kavkaz, in tega so ljudje v poprejšnjih časih Borejevo posteljo imenovali, zato ker je Borea iz ljubezni do Klorice, Arkturove hčere, svojo ljubico vgrabil, jo na en verh „Ripantes“ imenovan, odpeljal, in ž njo tam Hirpaga rodil, kteri je za Henioham vlado prevzel. Zato je ta gora Borejeva postelja imenovana bila, pozneje pa Kavkaz po imenu pastirja, kteriga je po gorostazni vojski bežeči Zatorn umoril, da bi iz njegovih čev in oserčja prihodnost zvedil. Ko je pa Zatornov sin Jova zmagal in očeta v Tartar pogreznil, je goro po pastirji imenoval, ter Prometeja sina gorostaza Japeta na njo priklenil. Po tem basnoslovskim Boreu, po kterim je gora Kavkaz ime „Borejeve postelje“ dobila, so Greki in Latini Ripatske in Uralske Goralske gore, ki unkraj Kavkaza ležé, Montes Hyperboreos, to je, gore unkraj Borea ležeče ali Nadborjanske gore, in ljudstva, ki so se unkraj teh gorá naselile, Hiperboreos, to je, ljudstva unkraj Borea stanujoče ali Nadborjane imenovali. Tudi vetru, ki od tistih krajev prihaja, so stari Greki in Slavjani ime boreas, burja dali.
Vernimo se k Noetovim zarodu.
Gomerjev najmlajši sin Togorma se je v Kapatočji ustanovil, kjer je njegov zarod po opombi Ecehiela (pogl. 38, 6–27. 14.) veliko lepih konj in dobrih redil, s kterimi je na več krajev, posebno v Fenikio, kupčeval.
Semov sin Ljud se je v mali Azii, v deželi vselil, kteri se po njem Ljudia pravi. Svetna zgodovina pravi, da je bil okoli leta 2050 pred Kr. r. na svetu, in da je Atysov Atov sin; dalje tudi pravi, da je bil Ljudsko kraljestvo postavil in mu po sebi imé Lydia Ljudia dal. Pripoveduje se tudi drugači, namreč, da sta ob rečenim času bila brata Ljud in Atis Ata Manova, (to je, človekova, ker se človeku po sanskritsko Man pravi,) sinova, izmed kterih dveh je Ljud dal ime Ljudii; Ata je bil pa v Frigii sloveč. Nekteri terdijo, da je Ljud, Atov sin, živel okoli leta 1430 pred Kr. r. kar se pa s svetim pismam manj vzame. Leti pravijo dalje, da je bil Ljud iz Meonije (Manije) napravil kraljestvo, kterimu je po sebi ime Ljudia dal.
Tako so dobile najperve seljake tiste dežele, ki so več ali manj slavjanske bile. Soromadsko je bil naselil Madaj, Skutijo Magog; Frigio Kimerio in Keltsko Galio Gomer; Potunje, Trojansko in malo Frigio Askenec, Gomerjev sin; Rusko in Kavkažke kraje Rifat; Kapatočje Togorma; Moškovitsko, ki je bilo prek Kapatočja proti severji, Mosoh; Iberio Tubal; Tračio in Mužio Tyras ali Tur in Ljudio Ljud. Tu najdemo med imeni več tacih, ki so očividno slavjanske kot Tur, Tračia, Ribat ali Hribat, Mošk ali Mosoh in Moškviško, Ljud, Ljudia in Mužia. Take imena so imeli pervi očaki in njih dežele. Kdo bi si tega ne sodil, da so ti očaki s svojimi seljaki Slavjani bili? Zraven bomo med temi ljudstvi še druge slavjanske imena sledili, da so te ljudstva in njih očaki slavjanski jezik govorili.
Mat. Ravnikar.
1) Po prijaznim dovoljenju slavniga gosp. pisatelja iz rokopisa: »Stari sled slavjanstva iz slovenskiga ozira – spisal Matevž Ravnikar, podamo ta sostavk. Vred.