Razvalini
Razvalini Vneslav |
|
Oj razvalina, razvalina,
kako začudena stojiš;
Pod tabo širi se življenje
A ti jo gledaš in strmiš..
Da, drugi čas je zdaj nastopil!
Ni kmet graščakov več tlačan;
Trinogov že se je oprostil,
In cvete mu svobode dan.
Ti sužnosti si bila priča,
In zadaj si priča prostih dni;
Zato začudeno zidovje
V spremembe kraj ti tak strmi.