»Sestra, zakaj so mi prsa zadeta?
Zakaj so me na to postelj okovali?
Sestra povej, kaj minejo leta,
predno me bodo v Gorico poslali?«
Mrzlo je bilo tvoje čelo;
tvoje suhe roké so na odeji ležale,
le tvoje oči so v daljavi odgovor iskale.
»Sestra, daj mi kapo na glavo,
in moje čevlje mi pripravi,
ob petih pripelje vlak na Piavo.«
»Veš Tone, naj prej se mi pozdravi,
potem pa se peljeva skupaj v Gorico,
da mi pokažeš majko, otca, sestrico.« –
»Daj mi cesarsko kapo na glavo!
Kaj ne čutiš, da se že vlak pomika?
Ob petih bova pa že v Gorici …
Ta kapa, malo mi je prevelika.« …
Do ušes je potisnil kapo vojaško,
steklene oči so v kotih Gorico iskale,
kod da bi jo našle, so sredi sobe obstale.
Ob vznožju je nekdo molil molitev mrtvaško.
