Da bi bila jaz rdeči nagelj,
najbolj rdeč, ki sredi vrta raste,
žarke solnca vse bi nase vjela,
da med brati najbolj bi žarela,
da na vrtu bolj od vseh dehtela.
O, saj kmalu pride prvi maj!
Rada bila bi rdeči cvet,
ki ga v gumbnici bo nosil dragi,
ko bo sredi množice govoril.
Rada poslušala mu na prsih
zvok besede, vse utripe srca —
in ko vse ljudi bo razviharil,
ko bo množica naprej dirjala —
tiho bi na srcu poslušala,
če je skrita misel v njem ostala,
skrita misel, kje zdaj hodi ona,
tajna misel, kaj zdaj ona dela ...
Tiho bi na srcu poslušala —
če je misel name v njem ostala —
Nagelj rdeč — še bolj bi vsa zardela.
