Repata zvezda
Repata zvezda Franc Malavašič |
|
Po noči, kadar zvezd nešteta čeda
se na obnebju sèm ter tjè sprehaja
in s svitom dela Božjih rok obhaja,
človéček radoveden na-nje gleda.
Prešteva jih, pa uíde sled mu reda
in kratki um v možganih mu zastaja,
ko vidi, zvezda z mêtlo da prihaja,
neznana mu – tak čudna, krasnobleda.
Kaj tarnaš? Kaj ti serce v persih pólje,
da hoče skoraj groze jih razgnati? –
Ta metlaríca, ljubi moj, ne laže!
Kot druge je poslanka Božje volje,
pa strašna bolj zna oznanovati:
Da čas je že, izmesti prazne vraže!