Repek sredi hrbta
← Kuhinja brez miši | Repek sredi hrbta Sloni v spačku Neža Maurer |
Tih prepir → |
|
Včasih mi je ponoči pretemno.
In tesno.
Ni poti v spanje,
ni prostora za sanje.
Zgodi se,
da mi je celo podnevi temno.
In tesno.
Ni veselja za igro,
ne za učenje.
Zasmilim se modremu slonu:
stopi z odeje
zvije se, nasmeje –
in že je sveča.
Repek je sredi hrbta.
Lučka zaplapola.
Iz vseh kotov
izgine tema.
Slon prebrisani moj,
zdaj vem:
Uspe, kdor se ne da.