Rodovnik (France Kozar)

Rodovnik
(Izpod zemlje)
France Kozar

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Sanjam svojega rodu sem tkal misli
in poslušal njih tožbe in iz njih bral;
— Z Dolenjskega smo bili doma,
z vinskih goric smo se med rudarje podali,
grunt nas je pognal iz sebe
v trboveljske rudnike.
Čreda nas je bilo in zemlje ni bilo za vse,
— pojdite — dejali so oča in mati
in vdinite se črnemu Delu v jami,
da Bog vas s srečo ohrani,
vas in ves ta naš kajžarski rod.
In potlej šli smo na pot ...

Težki časi so nas z zemlje pognali,
bilo takrat je, ko kolovoz so kači železni
speljali. Življenje nas je zajelo in zapelo
nam pesem novo, ko smo napravili prve šihte v jami.

Potlej smo garali, garali
in orali podzemlje in črna polja obdelovali,
mnogo sejali in malo želi,
dajali in le trpljenje jemali,
tepli se z revščino in močno plodili
naš premogarski rod.
Sivi časi z zemlje so nas spodili,
v te rove kopati grenkobe usod.

Grozanske napore vlagali smo
v roboto teh jam in zmagovali vse to
in rastli v bohotno rudarsko drevo,
od kolena do kolena.
Pesem otožja je ginevala,
volja in rast naše moči je prekipevala,
jenjala in dajala semena, semena.

Toda smo z Dolenjskega bili doma,
bili veseli smo in čili.
Prižgali smo si svetlih nadej
v vse kamrice naših duš in srca.
Bo že boljše in lepše tako razodeto
po Bogu je in hišice si bomo zgradili
in vrt in gredice s trsom in drevesci zasadili ...
Ampak, življenje nas je premlelo in sodilo v prekleto.
— Jaz padel sem v šaht in se ubil.
     Jaz s huntom strmoglavil sem v šaht
     in živ sem ostal pretresenih možgan.
     Jaz divji za delo sem bil, ki me zgomazelo
     je in prezgodaj pokopalo.
     Jaz: Bertelj, Tonča, Janez.

Slu svojega rodu sanjam iz davnine
in kakor na moleku prebiram njih povest
in vanje iztiskam svojo in njih bolest.