SOJENICE
← VOLČJE JAGODE | SOJENICE Volčje jagode Svetlana Makarovič |
PORCELANSKO MESTO → |
|
<poem> I
Tisto noč, ko si se rodila,
niso zasadili noža v prag,
zato so priletele nore sojenice.
Lebdele so, bolščale in sodile kazen:
Gledati s suhimi očmi
in videti skozi stvari.
Sodile so te v prežečo samoto,
storile so ti same predsmrtne dni.
II
Vidiš vrbo-kraljeviča,
ki ti ni bil sojen,
vrbjo glavo z ozkimi očmi,
odsev, ki ga voda ne more odnesti.
V očeh ti kačja riba
pušča bleščeče ikre. Odhajaš,
z vrbovim sokom zavdana,
ko se ikre strahu izlegajo.
III
Padla bo noč sredi živega dne,
vrisnil bo glas tretje sojenice.
V temi te vihti gugalnica groze,
ne moreš zamižazi: Vidiš:
Gugalnici sledi kačji pastir,
kačji pastirji prihajajo,
kačji pastirji, kačje pastirice,
kačje pastirice, kačje sojenice.