VOLČJE JAGODE SOJENICE
Volčje jagode
Svetlana Makarovič
PORCELANSKO MESTO
Viri: Makarovič, Svetlana (1972). Volčje jagode. Maribor: Obzorja
Dovoljenje: To delo je objavljeno s pisnim dovoljenjem avtorja, pod pogoji licence CreativeCommons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 3.0.
Izvozi v formatu: epub       mobi       pdf       rtf       txt


<poem> I

Tisto noč, ko si se rodila,

niso zasadili noža v prag,

zato so priletele nore sojenice.

Lebdele so, bolščale in sodile kazen:

Gledati s suhimi očmi

in videti skozi stvari.

Sodile so te v prežečo samoto,

storile so ti same predsmrtne dni.


II

Vidiš vrbo-kraljeviča,

ki ti ni bil sojen,

vrbjo glavo z ozkimi očmi,

odsev, ki ga voda ne more odnesti.

V očeh ti kačja riba

pušča bleščeče ikre. Odhajaš,

z vrbovim sokom zavdana,

ko se ikre strahu izlegajo.


III

Padla bo noč sredi živega dne,

vrisnil bo glas tretje sojenice.

V temi te vihti gugalnica groze,

ne moreš zamižazi: Vidiš:

Gugalnici sledi kačji pastir,

kačji pastirji prihajajo,

kačji pastirji, kačje pastirice,

kačje pastirice, kačje sojenice.