S kota v kot, skozi okno, nad drevjem

S kota v kot, skozi okno, nad drevjem

Ljudska pravljica

Spisano:	Jure Repovž
Viri:	Zbirka Pravce iz Benečije
Dovoljenje:	Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Nekoč, v starih časih, so tudi po naših dolinah živele coprnice in krivopete. Velikokrat so hodile po hišah in so coprale druge žene. V naši vasi je bila neka družina. In v tej družini so živeli mož, žena in dva otroka. Mož je hodil delat in žena je bila ves dan do­ma. Zvečer so večerjali že zgodaj in po večerji je že­na hitro spravila otroke spat, pomila posodo in šla spat. Ko se je mož vrnil iz gostilne, žene večkrat ni bilo v postelji. Iskal jo je po hiši, jo klical, a je ni bi­lo... Truden je šel spat in ko se je drugega dne zju­traj zbudil, je žena spala zraven njega. Nekega večera je šel mož po večerji spat. A ni spal, je samo mižal. Ko je bila polnoč, je žena narahlo vstala iz postelje, dvignila desko v podu in vzela v roke neko škatlo. Odprla je škatlo in se vsa namazala z nekakšnim mazilom. Potem je odprla okno in je dejala:

- S kota v kot, skozi okno, nad drevjem.

Ni bila še vsega izgovorila in že je šla kot strela skozi okno. Ko je mož to videl, je vstal iz postelje, se namazal z mazilom in dejal:

- S kota v kot, skozi okno, med drevjem.

Namesto nad drevjem je mož rekel med drev­jem in tako je poletel med robido in drevjem in vse ga je trgalo. Ko je prišel na lepo ravnico, je bil ves razpraskan in krvav. Sredi ravnice je bila velika miza, vsa polna dobrih reči. Bile so gubance, štruklji, pomaranče, grozdje, lešniki, laške fige in vse naj­boljše stvari na svetu.

Tu in tam so goreli kresovi in okrog njih so ple­sali in peli možje in žene. Mož, ki je bil lačen, je za­čel pokušati tiste dobre reči, nekaj pa jih je tudi stlačil v žepe, da bi jih nesel domov otrokom. Ko je potem videl, da so začeli drugi odhajati, se je spet namazal in odšel domov. Žena je bila že v postelji. Ko je videla, da je mož priletel skozi okno, mu je dejala:

- Kje si bil?

- Kjer si bila ti! je dejal mož. In prinesel sem štruklje in mandolat še za otroke.

Medtem ko je govoril, je dal roke v žep. A ni bi­lo več štrukljev in mandolata. Samo žabe, močeradi, goži in miši so skakali iz žepa.

Ko je mož to videl, je začel ves prestrašen vpiti proti ženi:

- Tole hodiš jest in cele noči plešeš s coprnica­mi! Ne veš, da boš postala tudi ti coprnica!

Vzel je škatlo z mazilom, jo lepo pomendral in potlej vrgel v ogenj. Tako žena ni bila več zacoprana in je vsako noč spala pri možu in je postala pamet­na žena.