Samomorilec pred zrcalom

Samomorilec pred zrcalom
Pesmi
Srečko Kosovel

Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub mobi pdf rtf txt

Samomorilec pred zrcalom.
Splašena duša.
V črnih gozdovih ječi veter.
Nočni vihar mi trga srce iz prsi.

Leteči Holandec si ti, moj duh,
večno povračajoč se v pratemò,
opajajoč se, kadar vihar vrši!
Na ulici vrši svojo službo policaj.

Strašno je, kdor je viharju brat!
Strašno, kdor je soncu srebrnemu.
Ostani, moj duh, razbit in ubit,
ne išči rešitve od črnih bregov.

Grem skozi gozd. Črna so debla.
Dva gresta sklonjena drug k drugemu.
Nad menoj črno brezno vesoljstva.
Jaz se sklanjam vanj
in poslušam.

Ob moji postelji
je puška.
Ko sem bolan
in planem iz sanj
ponoči —
okno odprem in streljam v noč —
(sproščeni val tihe sinjine
nosi čez gore rahlo zvezde)
ker mi je tesnó:
okoli mene se lesketajo
mrliči, vse moji bratje,
moji mladi bratje brez oči!

In streljam na pomoč,
ker se mi vedno zdi, da gori
vse okoli mene,
okoli njih, ki jih ljubim. —

Brat mi prinese
prozorne vodé — o, še jasneje
jih vidim sedaj.

In potem spet noč
in težki znoj.