Samotni grad
← Odpeljali so | Samotni grad Srečko Kosovel |
Polno pest → |
|
Samotni grad
V mesečini spijo gredice
temnih, visokih grajskih rož,
nad glavo želve-kraljice
plete se vodometov obok.
Želva-kraljica samotna čepi,
v daljavo, v daljavo odpira oči…
Vitez jo ljubi – a grajska gospa
hodi po senci brez srca,
hodi v senci nočnega neba.
Želva-kraljica samuje –
daleč njen vitez potuje.