Sanje (Glasnik slovenskega slovstva)
Sanje |
|
Zaspala deklica, zaspala
Na polju širem poleg morja,
Pod lovorom, zelenim drevom;
Pa tihi veterček potegne,
Od lovora odkrehne vejo.
So veja deklice dotakne,
Prebudi deklico iz spanja,
Pokara veter tiho ona:
"Ti veter ti, da bi ne pihal!
Zakaj iz spanja si me zbudil?
Kako lepe sanje sim sanjala!
Da prišli so trije mladenči:
Podaril pervi mi je ruto,
Podaril drugi mi cekin je,
Podaril perstan zlat mi tretji,
Objemal me je in poljuboval,"