Sedem laži

Sedem laži Fran Nedeljko

Izdano:	1889
Viri:	http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dfran+nedeljko%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-116XM6BP
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Živela je grofica, ki se ni hotela možiti, ker ji ni bil noben snubač po volji, dasi ravno so je prišli sami bogataši snubit. Ker so jo sorodniki silili in stariši, naj se omoži, postala je mlada grofica nevoljna.

„Da! hočem se omožiti!" — rekla je starišem in sorodnikom — „a omožiti se hočem le z onim, kateri me pripravi, da bom mu na kar si koli bodi odgovorila: To je laž!"

Po celi deželi se je raznesel ta glas, da se hoče lepa in bogata grofica omožiti, a le s tistim, kateri jo pripravi, da bo rekla: „To je laž!" Mnogo snubačev je prišlo grofice snubit, a nobenemu se ni posrečilo, da bi pripravil grofico na besede: ,,To je laž!"

Tako so šli necega dne trije bogati snubači proti gradu, v katerem je stanovala ošabna grofica. Med potom so mislili in se razgovarjali, kako bi pač mogli pripraviti grofico, da bi rekla: „To je laž!"

Srečajo pastirja, ki je gnal svinje na pašo, in ga vprašajo:

„Deček, kam ženeš svinje?" „„Tje, kam jim hrtalci stoje!"" „Od kod ženeš svinje?" „„Od koder jim repi visijo!""

Tako je odgovarjal deček bogatim snubačem, a ni se jim s tem zameril, ampak zelo jim je ugajal.

„Ta nam zna kaj pripomoči v gradu!" mislili so si ter vzeli dečka s seboj v grad. Šli so mimo vrta, kjer je okopala grofica „glavatice" (zelje).

Pastir jo tako podravi:

„Dober dan! Glavatice okapljete? Mi pa smo že zelje posekali! "

„„To je dobro! odgovori grofica.

„Ni prav dobro, ker je zelje segnilo!"

„„To je hudo!"".

„Ni jako hudo, ker smo zelje na njivo za gnoj zapeljali!"

„„To je dobro!""

„Ni jako dobro, ker smo ga zapeljali na sosedovo njivo."

„„To je hudo!""

„Ni jako hudo, ker so prišli štirje z drogi in so tisto zelje na našo njivo spravili."

„„To je dobro!"«

„Ni jako dobro, ker je zraslo na njivi debelo hrastje."

„„To je dobro!""

„Ni dobro, ker je hrastje bilo votlo."

„„To je hudo!""

„Ni jako hudo, ker je vsedel na hrastje roj bučel, kateri je prinašal med."

„„To je dobro!""

„Ni jako dobro, ker je prišel medved ter pojedel ves med, katerega so nanosile bučele."

„„To je hudo!""

„Ni jako hudo, ker je prišel jeden z železnim drogom drogom ter udaril medveda takó, da je padlo iz njega sto centov medu."

„„To je grda laž!""

Pastir je tedaj pripravil grofico, da je rekla: „To je laž!" in tako je postala njegova žena; morala je sedaj biti zadovoljna z ubogim pastirjem, ker prej ni marala bogatašev.