Sem se vrnila

Pa pozabi, ti moj novi mojster,
da sem ti iz šole pobegnila.

Glej, med stroje se je priplazila
zlata lučka bedne te pomladi.

Zunaj na zeleni trati
sonce dežju se dobrika;
kot na mokrih vejicah otroškega očesa
rosa se na regratih svetlika.

Ali ni čudno,
danes mi nič ne odleže,
v rosi zame ni nasmeha
in brez pesmi sončna leha
zopet v mračne sence leže.

Pa pozabi, ti moj novi mojster,
da sem ti iz šole pobegnila;
zame si zdaj ti pomlad in sonce —
jaz sem se vrnila.