Senca v čaju
← Rudnine | Senca v čaju Opera buffa Tomaž Šalamun |
Italijani so mastni → |
|
Tren gre s palčkom in plava v rovu.
Rebro zvoniti. Ubogati ali ne.
Vešč je solato pojedel in zvezde štel.
»Mal je treba pomigat nogice.«
Alikvoten ton je roparska naslada. Vem, da
so Tatare izselili in jim izbrizgali
oči. Naselili so se na šupico. Signora bo
zradirala klavir in se ne bo
pokesala. To je to. Zaphati, zaphati,
zaphati čolnič. Dremotno se
pomika voz. Vsi so kidali in čakali,
da se nataknejo na siv kozarec.
Konec je gloga in glogljih lepot. In tudi
številčnice, iz katere uhaja brus.