Sestri (Marija Kern)
| Kamenčki na poti Marija Kern |
| |||||||||||||
Večer je tih,
jesenska noč bo mila,
veter kakor dih,
se luna za oblak je skrila.
Morda boš tudi ti -
kot jaz pri oknu stala,
kot da na nekaj bi čakala,
na misel mojo,
ki sem k tebi jo poslala.
In misel moja tebe bo objela,
kaj vse bi rada ti želela,
da več bi sreče ti usoda dala,
saj zame si bila in vedno boš ostala,
sestrica moja mala.