Kratkočasnica.
„Kaj bo, kaj bo iz rév otrok?
Ne vem, to vé le večni Bog! –
Premilo mat' zdihuje –
nadloga trobi v silni rog,
derhal težav sklicuje“.
„Sirote, tužni, revni smo,
pomôči si ne moremo,
imamo malo zemlje;
kar nekdaj že je naše b'lo,
nam ta in uni jemlje“.
Prišel je zdaj deseti brat,
ko zemlja star in sivobrad,
v obleki stare baže;
obhodil svet je mnogokrat,
povsod se znan'ga kaže.
„Nikar ne skerbi“ – ji velí –
„Kaj s tvoj'mi bo prihodnje dní;
povem ti, ljuba mati:
v Šimbiljnih bukvah to stojí,
kar čem ti prerokvati“.
Iz nedrija je bukve vzel,
ob nje je terkati začel
zavite v kožo pasjo.
Te bukve stare – kdo b' verjel –
Šimbiljske da se glas'jo.
„Enkrat železna kača bo
ležala tje čez Donavo,
rep nje bo prek Ljubljane,
železni žebci potekó
ognjeno sopihaje“.
„Munjava bode pismonos,
cesté tam, kjer je kolovoz,
roké pa za kazalo,
in solnce bo mu, kdor ni bos,
pod pete zmí sijalo“.
„Popoldne, ko že eno vdar',
v cerkvah bo svete maše dar;
kokošim tuj'ga sveta
zvečer bo še li nesti mar,
ko teče ura peta“.
„Mogočen kmet bo zdaj gospod,
jemal bo pisan koš na pot,
po svetu se voziti.
Na svetu bo hudo povsod,
ko to bo jelo biti“.
„Takrat, takrat bo vsem gorjé,
mešale bodo se glavé,
med ljudstvi bo spertija.
Bolezni čudne in vojské,
iz strašna pomertija“.
„Takrat ponese ubogi terpin
za svoje žita meh u mlin,
sosed ga bo napadel;
pretep za meh bo na pogin,
meh stergan bo zakadil“.
„Razprašil bode veter meh
po svetu kakor moke snég,
na boj ljudí podkuril;
razkačen bode se na speh
cvet svet na vojsko buril“.
„Nazadnje sedem kraljev bo
pomirilo le-to vojskó;
to bo na sorškem polji.
Ostal bo nas le mako kdo,
pa časi bodo bolji“.
„Otroci tvoji križem svet
šli bodo kratek čas imet,
kupci bodó bogati;
kot nagel solnca, lune let
se dalo bo peljati“.
„Kot hitro blisk ustraši nas,
al koljkor je trenutka čas,
bo v Indjo le pisati.
V letanji bo veselje vas,
se z orli poskušati“.
„Prot severju med večni sneg
bo lovca gnala šala, smeh
nad severne medvede,
lovit po brezdrevesnih tleh
košut laponskih čede“.
„Kjer černih je zamorcov dom,
bo vaših puš prestrašni grom
pobijal tigre, leve,
alj bode pa kupčija s kom
za lišpe res kraljeve“.
„Amerika vračvala bo,
kar tvoji stor'li so za njo,
sej ona je bogata;
kar zmisliš si, se v nji dobó,
vsa skoz in skoz je zlata“.
„V Jeruzalem na božjo pot,
al' kodar hodil naš Gospod,
lahko bo šel pobožen;
nikomur Turk ne bo na pot';
sej bode vam podložen“.
„Kjer svet' Savèr imel misjon,
ondot je krajev na miljon,
ki nek so pravi raji;
kot zvezd je rajev tud' zastonj
v Perziji, Kitaji“.
„Tam svet'jo se zlatá goré,
kot solnce démanti blišé,
tam kamni so za krone,
tam v morji bisere lové,
bogastva zemlja tone“.
„Iz drevja, cvetja polnih tal
valovi se hlapé dišav,
sadjá so polni gojzdi,
pogačno drevje sred gošav
objema terta z grojzdi“.
„Žlahnejega vam vina ni,
kot Perzje Širas ga rodí;
le ene kaplje vžiti,
skerbí iz glave prepodí –
privošim vam ga piti!“
„Rebeke, Sare prelepé
še vedno v Perzii živé,
kdor tujko če snubiti;
čirkaske križem svet slové,
da gorših ni dobiti“.
„Kjer biva kak slovansk junak,
kot k svojim pojde tvoj rojak
si ž njim um izbistriti,
učeno alj kar ume vsak,
kot brat se pomeniti“.
„Bo ena čeda, en pastir,
cel svet bo hiša, v nji pa mir,
pa tud' le ena vera;
tako poteče sreče vir,
kateri zdaj le hira!“
