Sirena

Sirena Tone Čufar

Izdano:	Književnost 5/2 (1934), 165
Viri:	dLib 5
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

<poem> Kakor ranjena zver je tovarniška sirena vsako jutro, vsak večer in večkrat čez dan v nebo zarjovela. Kakor roboti brez krvi smo se na njen poziv vsak delavnik po tvornici razšli.

Če nas je toplo sonce grelo, če nas moril je zimski mraz ali pojil dežja naliv, njen divji klic je bil ukaz, naj zgrabimo za delo. Njen blazni žvižg je bil signal, da stroji čakajo na nas, da se začenja karneval, ki tirja naš težak napor.

Vse je sirena oznanila: začetek dela, konec in premor.

Zdaj pa molči, ker tvornica stoji. Ropot koles je onemel, sirenin žvižg utihnil, zaslužek naš čez noč skopnel, obstanka našega edini vir je kakor bolnik izdihnil.

Brez dela smo in vsak dan bolj glad ujemo. Usoda naša je gorjupa, nihče zaslužka nam ne da, nikjer ne vstaja iskra upu, da bo za nas še srečen čas sredi današnjega sveta. <poem>