Sirene

Sirene Karel Destovnik - Kajuh

Viri:	Zbrano delo 1978
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je pregledalo več urejevalcev in je brez tipkarskih in slogovnih napak.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Sirene tulijo ...
Tulijo, piskajo, vriskajo
kot iz žrela se delavci vsipajo,
zgarani, stari v mrak hitijo.

Poznal sem jih — bili so nekdaj še mladi,
a zdaj ne razločujem jih.
Vsi enaki, izmučeni, bledi, zgarani,
pogled jim je ves tih.

Sirene tulijo ...
Iz jame zevajoče
ljudje se črni vračajo,
kot žrtve podzemlja pláho osamljeni tožijo.

Sklonjene prsi v mrak hite
in dihajo močno, kašljajo, sopejo, hropejo,
dokler jih sile podzemlja za vedno ne stro.
Sirene tulijo ...

Črni možje hite onemogli v mrak,
tiho v obupu nemem drve,
v obupu jim srca krvave
in čelo obliva jim curek krvavih srag ...
Sirene tulijo ...

In jaz čul sem
to tuljenje, hropenje,
piskanje, sopenje.
Za vedno se ritem trpljenja in dela
vsesal mi je v dušo.

In sovražim ga,
zakaj le eni mučijo se
in trpe ...