Skoz zastore
Skoz zastore ... (Nezbrane pesmi) Miran Jarc |
|
Skoz zastore drhtave kakor pajčevina
se vsipajo odbleski streh zasneženih
mi v tiho sobo — kraj želja omreženih,
ki zbuja jih brezbrežna nebesna sinjina.
In same iz sebe v zimski mrak se pnejo sanje,
ki vse še bolj rasto in v temno dalj kipijo
objete z občutljivo melodijo,
ki pritajeno od nekod se vlega nanje.