Skozi mrak, sodrugi, vodi pot na solnce;
skozi noč gre cesta v svetli dan.
Skozi mrak trpljenja v boljše dni življenja,
skozi noč tiranstva, bede in tlačanstva
v jutro slave pelje ozka pot.
Vsak korak je nova rana, vsak odmor je bolečina;
polja črna so močvirja, vsaka lučka je prevara;
mnogi bratje so volkovi, mnoga zvezda je zvodnica.
Male duše, proč s te poti! Ne napotja!
Le možje iz jekla sekajo si cesto skozi mrak!
Le možje premagajo močvirja in volkove!
In zato bo dan.
Iz majske izdaje "Proletarca" za l. 1923.
