Zvesto zbrani pod zastavo
smo že petindvajset let.
Vsak med nami je za slavo,
čast slovenske pesmi vnet.
Domu pevska četa naša
posvečuje uma plod.
V pesmi zvonki spet razglaša,
kar ustvarja z umom rod.
Kar srce zvestobe hrani,
kar ljubezni v njem gori,
to gojimo živovdani
zate, dom, do konca dni.
Vztrajno dlan se naša trudi
za blaginje tvoje rast,
a v viharju bojnem tudi
prime bran za tvojo čast.
Stojmo, bratje, pod zastavo,
pojmo, kakor prvi dan:
Vse za rodne zemlje slavo,
domu um, srcé in dlan!
