Slovó (Rudolf Maister)
Slovó Rudolf Maister |
|
Vetrič je leden pihljal,
mesec za oblaki spal.
Njemu je oko rosilo,
milo mu srce tožilo,
ko dajal slovo je domu.
Nihče ni se žalostil,
nihče mu v slovo napil.
Le star upnik brez pardona
spremil ga je do vagona,
ko se tožen je poslavljal …