Skala, kaj da nisi počla, skala mila?
Kje od milega sim vboga se ločila.
Loči, moj Bog, me nečimernega sveta,
Če ločiti mene nočeš od mladenča.
Moj Bog, otec moj! zakaj me tako tepeš?
Kar želim si, ti mi tega dati nečeš.
Hoti moj Bog! hoti skor me k sebi vzeti,
Naj se varujejo mi skor mladosti cveti.
Pošlji spanje slavčiku v zelenem gaju,
Da polajša se mu težko serce v raju.
Mi leži na sercu tako težki kamen,
Ni nikjer na svetu več veselja zame.
Zanj umerjem naj, ker ga ne smem ljubiti,
Materi in otcu voljo dopolniti,
Materi in otcu voljo dopolniti,
Sebi plakajoče serce umoriti.
