Slovenska obleka pravih Pesničarjev na Štajarskim

Slovenska obléka pravih Pésničarjev na Štajarskim Oroslav Caf

Podpisano kot Cafov.

Spisano:	Kmetijske in rokodelske novice, let. 6, št. 41 (11.10.1848)
Viri:	[1]
Dovoljenje:	To delo je v Sloveniji v javni domeni, ker so avtorske pravice na njem potekle. Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti. Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave:	To besedilo je v celoti pregledano, vendar se v njem še najdejo posamezne napake.
Izvozi v formatu:	epub       mobi       pdf       rtf       txt

Česka „Slovánska Lipa“ si močno prizadéva si podobe Slovanske noše od vsih krajev dobiti, da bi se splošni Slovánski narodni kroj ustrojil. Ta réč me je na tako imenovane Pesničarje spomnila, kteri na južni réki Pésnici prebivajo. Ta réka, kteri imé Slovénskega Nila davájo zató, kér travnike večkrat poplavi in pokalí, je med Múro in Dravo nar imenitniši.‒

Taka le je oprava Pesničkega Slovenca (ki je pred 20 léti še celò splošna bila, zdej le starih ljudí): Na visoki bistri glavi ti nosi zeléno žametno kapo, zade z velicim grebénam ‒ pravi Štajarec na zelénih rodovitnih poljanah, pozimi pa zelén ali moder čamer iz sukna s kosmatimi okrájki, kteri se prék črez ušesa razvihniti dájo. Namesti hlač ali bregeš ima bize (behête ali dolanjšćice), ktere niso preveč košáte, vender ségajo veliko niže kolén, iz dománjega bélega plátna. Od teh biz pride vlastno imé Bizjakov ali Bezjakov. (Primeri Glag. Cloz. Kopitarjev LXX.) Vèrh teh biz pa nosi robáčo ali srákico iz jednakega platna, dolgo skorej do kolén, po kterim se Pésničar od Šćavničarja lóči, ki ima zlo zlo kratko robáčo ‒ bi rekel ‒ do pasa. Potlej ima okoli života širok rudéč pojás ali pás, de mu predolga robáča ne plahta in ga pri delu ne moti. Nad robáčo pa nosi pozimi ali tudi ob nedeljah tudi rudéč télovnik ali kamižolo, (Weste ) zlo kratko, de se pojás lépši vidi. Kar pa še Pésničarja posebno razloči, njegov modri plajš iz sukna, kteri mu je poléti in zimi, razun pri vročim delu, na truplu, kér drugiga jopiča nima. Kar je Šćavničarju černi kožuh, to je Pésničarju modri plašć.

To je pravi Štajarski Slován ‒ po šárih ali fárbah. Ženske Pesničke so Slovénsko nošo narberžej veliko pèrole (préj) opustile, kér se jaz le nekaj spomnim, da so iméle stáre tudi modre jenke (Kittel) suknjéne z rudéčimi debelimi robi, in visoke škornjice z visokimi lesénimi podpetki; v šiveh so tudi rudéči debeli suknjeni robóvi všiti bili. Na glavi so imele, kakor še zdaj Slovenske Štajarkinje poprék béle peče.

Natanjko nam to popiši, prosim, gosp. Dr. Vogrin, kteriga délo, mislim, bo skorej na svitlo prišlo.

Cafov.