Pri nas le žalostno pojo,
in če so kdaj veseli:
o kot bi pili za slovo —
so morda smrt objeli?
Katerih mrtvih dob spomin
nam leno kri mrtviči?
Mar nas še zmeraj iz davnin
preganjajo biriči?
Le kadar kje vihar divja
prisluhnemo vzbujêni.
A že se v ris ozkih mejá
spet stisnemo splašêni.
In če je kdaj le hotel kdo
še v nas vihar razvneti,
prečistiti temnó nebo,
širjave nam odpreti,
in dati sonca (v temi list
ne more zeleneti),
so se zgrozili: »Antikrist,
Boga nam hoče vzeti.«
Krst pri Savici — krst krvi —
res naš nagrobni kamen?
Skrivaj iz veka v vek še tli
v pravnukih skriti plamen.
In če le žalostno pojo:
ker je težkó živeti
s seboj in s svetom sprt, samo
v prihodnost vedno zreti.
|
Pri nas le žalostno pojo —
in če so kdaj veseli:
o kot bi pili za slovo —
so morda smrt objeli?
Katerih mrtvih dob spomin
nam leno kri mrtviči?
Mar nas še zmeraj iz davnin
preganjajo — biriči?
Le kadar kje vihar divja
prisluhnemo vzbujéni.
A že se v ris ozkih meja
spet stisnemo splašéni.
In če je kdaj le hotel kdo
še v nas vihar razvneti,
prečistiti sivó nebo,
širjave nam odpreti,
in dati sonca — v temi list
ne more zeleneti —
so se zgrozili: »Antikrist,
Boga nam hoče vzeti!«
Krst pri Savici — krst krvi ...
Res naš nagrobni kamen?
Skrivaj iz veka v vek še tli
v pravnukih skriti plamen ...
In če le žalostno pojo:
ker je težko živeti
s seboj in s svetom sprt, samo
v prihodnost daljno zreti.
|