Slovenske basni in živalske pravljice /Golob in lisica
| ← Slovenske basni in živalske pravljice/Lev in osel | Slovenske basni in živalske pravljice/Golob in lisica Alojzij Bolhar |
Slovenske basni in živalske pravljice/Ovnek → |
Skenira in pregleduje Uporabnik:Katarina Kavčič (pogovor).
| |||||||||||
Bil je golob, ki je imel svoje gnezdo na visokem hrastu. Ko so dobivali mladi golobje že perje, je prišla k njemu lisica in mu rekla:
»Daj mi, golob, svoje mladiče, da jih pojem, sicer pojem tebe samega z njimi vred!« Golob se prestraši in zmeče mladiče lisici na tla. To se je večkrat zgodilo. Ko je nekoč golob zopet sedel v gnezdu, pride k njemu neki ptič in ga vpraša, zakaj je tako žalosten. Ta mu pove, da pride lisica k njemu in da mu bo pojedla mladiče. Ptič pa mu reče: »Ti si bedak! Zakaj jih pa daš? Lisici reci, naj pride sama ponje; ona pa tega ne bo storila, temveč bo odšla, ker ne more priti na drevo.« Ko pride lisica, ji res reče golob: »Če hočeš jesti pečenko, pridi gor k meni ponjo.«
Ko lisica vidi, da ji golob noče dati mladičev, ga vpraša, kdo mu je kaj takega nasvetoval. Golob pa ji odgovori, da tisti ptič, ki ima gnezdo tam pri vodi. Lisica odide takoj tja in vpraša ptiča, zakaj ima svoje gnezdo ravno na največjem vetru, in kaj dela tedaj, kadar piha veter. Ptič pa ji reče: »Če piha veter I desne, sc obrnem jaz na levo, če pa po¬tegne veter z leve, sc obrnem na desno.« »Kaj pa storiš tedaj, kadar brije veter od vseh strani?« ga vpraša nato lisica. Ptič ji odvrne: »Tedaj denem glavo pod peruti« In bedak ji pokaže, kako se to stori.
Ko pa lisica vidi, da ima ptič glavo pod perutmi, ga zgrabi in ji reče: »Drugim si znal pomagati, sebi pa ne znaš!« In ga poje.