Slovenske narodne pesmi (Šterkelj)/Razdelek III. Pesmi romarske.

Slovenske narodne pesmi (Štrekelj)
Del IV. Pesmi pobožne.

Razdelek III. Pesmi romarske.
Karel Štrekelj

Spisano: Postavila Ilona Jerič.
Izdano: Ljubljana: 1904-1907. Izdala in založila Slovenska matica.
Viri: http://www.archive.org/stream/slovenskenarodn00matigoog#page/n9/mode/1up
Dovoljenje: Edit-delete-not encyclopedic.svg Dovoljenje, pod katerim je delo objavljeno, ni navedeno. Prosimo, da izmed obstoječih dovoljenj izberete ustrezno.
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt



IV. Pesmi pobožne. III. 6681, 6682.


Razdelek


Pesmi romarske.


Z rožmarinom na božjo pot.

6681.

(Iz Adlešič.)


Rasti, rasti rožmarin, Da si pušeljc naredim, Da ja poj<Jem naprej ž njim: Po ti cesti zidani, 5 Z drobnim peskom sipani,


Kud se šeču romari, Vsi nebeski angeli. Lipu gloriju pojeju, Bogu falo dajejo.


Kaj mora imeti romar sv. Jakoba kamposteljskega.

6682.

(Iz Frama.)


Kteri če romar biti

Sv^tega Jakoba,

More take šolne imčti

Lčpo po romarsko, 5 Ko je sv$ti Jakob nosil,

Kda je v GaliciJQ Šel. Preljubi sv^ti Jakob, Prosi Boga za nas, Marija, vsmili se krez

nas!

10 Kteri če romar biti

Sv^tega Jakoba,

More take hlače imčti

Lčpo po romarsko,

Ko jih je sv$ti Jakob nosil, 15 Da je v GaliciJQ Šel.

Kteri če romar biti Sv^tega Jakoba, More tako srajcQ imčti, Lčpo po romarsko,


20 Ko jq je sv$ti Jakob nosil, Ko je v GaliciJQ šel.

Kteri če romar biti Sv^tega Jakoba, More tak tčlovnik imčti 25 Lčpo po romarsko,

Ko ga je sv$ti Jakob nosil, Ko je v GalicijQ šel.

Kteri če romar biti Sv^tega Jakoba, 30 More tako suknJQ imčti Lčpo po romarsko, Ko jo je sv§ti Jakob nosil, Ko je v GaliciJQ šel.

Kteri če romar biti 35 Sv^tega Jakoba,

More tak klobuk imčti Lčpo po romarsko, Ko ga je sv^ti Jakob nosil, Ko je v GaliciJQ šel.


6681. Zapisa/ Ivan Šašelj. ■

6682. Zapisat Oroslav Caf. 7 — 9 se ponavlja jo za vsako kitico.


- Iz njegovih »Bisernic* I. 149.

— Iz CO. III J2o. Primerjaj št. 57. Verzi


IV. Pesmi pobožne. III. 6683, 6684, 6685, 6686. 795

"■ 1 r - *— - -■ ii 1 _i_ . i__i m m ■■■ ■ ^^^^^m

40 Kteri če romar biti Lčpo po romarsko,

Sv^tega Jakoba, Ko jo je sv$ti Jakob iirčl,

More tako palico imčti 45 Ko je v GaliciJQ šel.

O desetih božjih zapovedih.

6683.

(Belokranj*8ka.)

Prva božja oj zapovet, Gorke solze ronimo

Koj nas pelaš jo nebo: Za one boge sirote.

Koj lubi Ježuša, Prosti nam, Bog, grehote,

Ježuš lubi Marijo, 10 O prosi, majko, oj sinka, 5 Majko božjo bistričko. Da nam grehe oprosti,

Mi se k tebi trudimo, Da nam dušo zveliči!

Pesem se nadaljuje tako, da se v 1. verzu premeni Prva v Druga, Tretja itd. do Deseta.

6684.

(Iz Frama.)

Prva zapoved zapovč no druga : Mi smo pak njeni romarji. Ljubi Jezusa ! 5 Oj le Jezus, Marija,

Jezus pak ljubi Marijo-Cel. le Manja.- Marija-Cel!

Pesem se nadaljuje tako, da se prvi verz premeni v Druga zapoved zapovč no tretja, oz. Tretja zapoved zapov§ no četrta itd. do Deseta za- poved zapovč. -

6685.

(Iz Gor. Vrtojbe.)

Prva zapoved zapove, Druga zapoved zapove,

Druga: Ljubi Jezusa! Treća: Ljubi Jezusa itd....

Jezus ljubi Marijo-Celj.

Mi smo njeni romarji Jreča zapoved zapove,

5 Marija, Marija, *o Cetrta : Ljubi Jezusa . . .

Prosi Jezusa za nas ! (Tako naprej do 12. [!] zapovedi.)


Dvanajst ur Marijinega veseljd.

6686.

(Iz Ajdovščine.)

Prva ura te noći, Pojmo, pojmo na božjo pot,

Marija se že veseli. Na božjo pot na sveto goro !

6683. Neznanega zapisovavca. — Pisana okorno na listiću v Barle- tovi zbirki.

6684. Zapisa! Oroslav Caf. — Iz CO* III 48.

6685. Zapisat JožefCejan. — Iz njegove zbirke II St. 3 B. > Pesem po/d romarji, kadar gredo na božjo pot, n. pr. na Sv. Goro, v Marija Celj pri Kanalu, na sv. ViŠarje (Ušarje) ali drugam.* Verz 2—6 se ponavlja vsaki krat.

6686. Zapisat Anton Pegan. — Iz njegovega rokopisa, ki ga hrani Matica str. j2g.


796 IV- Pe3mi pobožne. 111. 6687, 6688, 6689.

5 Če boš, o romer, težko šel, Marija t' jih bo lonala, Jezus ti bo štupence štel, Ki je v nebesih kronana!

Dalje se poje tako, da se prva beseda 'premeni v Druga itd. do Dva- oajsta.

»Romarji in romance, k večerji ste povabljeni.« 

6687.

(Od Motnika.)

Rćmari jen rćmarce, Še bo prišel en tak glas,

K večeri ste povableni. De pade glavca vsaki čas;

Večerja je pripravlena: Še bode prišel taki glas,

Samo sveto rešno telo, 10 De bo prišel Jezus po nas ;

5 Za pit je pripravleno Še bode prišel en taki glas,

Sama sveta rešna kri. De pele Jezus v nebo nas.

Spokori se in moli, dokler je čas.

6688.

(Iz Frama.)

Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, Kaj pa tf misliš, grčšni člevčk,

Da rajši v cerkvQ ne gr$š? Da rajši k predgi ne gr$š?

Enkrat bi rad hodil, Kaj pa ti mlsliš> grčšni človčk

Bog da bi mogčl, Da tf ši k naukom ne ^ ? 5 Pa ti uže vse prepozno bQ ;

Kaj je pogubljenega, Kaj pa ti misliš, grčšni človčk,

V peklu zaročenega: Darajšihvečernicamnegr^š?

Vsmiljeni Jezus, Kaj pa ti misliš, grčšni človčk,

Ostani ti pri nas ! Da rajš h izpovčdi ne gr^š ?

10 Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, 20 Kaj pa ti misliš, grčšni človčk, Da rajši k mčši ne gr$š? Da rajši h obhajilu ne gr^Š?

Romarji darujejo Mariji čiselce, Jezusu križce.

6689.

(Iz Zbelave v Varažd. žup.)

Zacvela vinska jagoda, Veselo dare nosiju:

Prelepa vinska jagoda Prelćpo drobno čiselce,

Pred majkom bozom bistrič- Prelćpe žute križece.

kom. 10 Mariu mi darujemo

Vesela bodi, Maria! Zjednemzelenem venčekom;

5 Veseli tvoji romari Ježuša mi darujemo

Veselo k tebi ideju, Z jednom zelenom kiticom;


6687. Zapisa/ GaSpar Križnik. — Iz GK. I. 16.

6688. Zapisa/ OroslavCaf. — Iz njegove zbirke. Verzi 3—9 se po- nav/jajo za vsako stro/o. Z začetkom se strinjajo pesmi *Duša gre v nebesa*

(6tgy — 6iggJ.

6689. Zapisa/ Ivan Ku kulje vić. — Iz njegovih »Pesmi* 24$.


IV. Pesmi pobožne. III. 6690, 6691.


797


Mariu mi darujemo 15 Z lepemi drobnemi čiselci; Ježuša mi darujemo Z lepemi žutemi križeci.

Ponizite se vse gore, Kaj borno vidli Zagorje,


20 Majku bozu bistričku. Pred njem cvete jagoda, Prelepa vinska jagoda,' S kem se meše služiju, Grešna tćla napajaju.

25 Vesela bodi, Maria, Majka boza bistrička!


Romarji darujejo Mariji svečice.

6690.

(Iz Zbelave v Varažđ. iup.)


Jišla Maria na goru, Na gori rasla rožica, Njo mi Maria tergala,

ežušu v krivce metala.

ežuš se rožom preigral, Rožica se rezsipala. Vesela bodi, Maria! Veseli tvoji romari


Veselo k tebi ideju, 10 Vesele džlre neseju: Lepi so ko 'ne svečice, Koje Maria sukala Pred Jožefom zibarecom. Maria sinka rodila 15 Vo sredi Rima svitloga, Gde zible Jožef detece*


Romarji se priporočajo Mariji.

6691.

(Štajerska.)


O Maria, poglei na nas, Prosi Jezusa za nas.

Maria, ti za nas prosi Pri tvojem sini Jezusi!

5 Za nas prosi pri Jezusi, Da nam grehe odpiisti.

Da nam grehe odpiisti, No nam gnado dodeli.

Prosi za nas Jezusa, 10 Da nam z nebes žegen da;

Da nam žegna to pole, Sadje no vinske gore;


Da nam zdravje obderži No naši živinici.

15 Jezusa prosi za nas,

Da nam da lep prijetni čas;

Da hiijdo odverne od nas, Škodlivi liift, toćo no mras ;

Da nas varje pred lakoto, 20 Vojsko no naglo smertjo.

K tebi, Maria, zdihavamo, Tebi se priporočamo.

Gda bo prišla zadnja viira, Ne zapusti nas, Marija.


25 Pridi k nam svetim Jožefon S tvojim sinom Jezusom.


6690. Zapisat Ivan Kukuljević. — »Romarske pisme zovu se po Har- vatskoj i gornjoilirskih stranah one pisme, koje se pkvaju na svetom putu, kao n. pr. kod nas na putu u Bistricu. Ne znam od kuda je to ime Romar (Pilger) ako nije od Rima kamo su negda stari naši putovati.* (Romar je iz romario: romero ,Rompilger 4 .)

6691. Neznanega zapisovavca. — Napisana na posameznem listiću, ki mi ga je od Sv. /uri/a od Šćavnici postat JoŽef Krajne. Verz 3 — 4 se ponavlja za vsakim parom. V drugem zapisuje to- te arugači: 16 prijetni] topli — 17} Da odverne vso Škodo od nas.


798 IV* Pesmi pobožne. III. 6692, 6693, 6694.

Romar se priporoča Materi božji na ptujski gori.

6692.

(Iz Frama.)

Denes je oj den, Bi zmirom solnce sijalo

Od Boga je poslan, No bi luna svetila.

Jaz ubogi grčšni človčk Pa volja božja ni,

Na duši sem bolan. 10 Pa gre. mi noč naprčj : 5 Ko bt volja božja bila, Marija na ptujski gori,

Bi nikoli noč ne bila, Prosi Boga za nas!

O Šmarni gori. I. 6693.

(Iz Hudojuine.)

Tam pri Šmarni gori, Na križu je zapisano,

Kjer zlata zarja venkaj gre: Ne bo nikol' dol zbrisano: Le prosi, le prosi, Marija I0 Tam v pr i prosti štalicif

. .„ za nas * Kjer angelc' lepo pojejo:

Mi ko gon pndemo,

5 Marijo gori najdemo : Marija je krancel spletala,

Dekličem ga obetala: Ven' roki derži Jezusa Dek ,; ce krancd nosijo>

V ti drugi derži svethknž: l5Marijo za gnado prosijo:

Dekličem krancel lepo stoji, V nshesih nebeska luč gori!


O Šmarni gorh II. 6694.

(Iz lhana.)

Se piše j^n tuđu se bj«re, Najvčč mT> ja pa gleđir

Vah krala Davida, 10 Na vsokć Smarno goro,

Di kokć ja m6gu bejžat' K*b ja mat*B te dobrote,

Preh hm kralam SavLlnam. MatB tega usmilejna.

5 V jfen' dulin* ja prebivu, o Marija jz Šmarne gu«re,

V jžn* dulini tbh souzd. Ti nam soj' svet' žegi»n dej

Na vse krajf ja gledu, 15 P^r ž'vincL ji>n p'Lr dTbržincB,

Ke b' kej več pomoć' dobiu. Oh, čez naš' žitni* pole !


6692. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. V. yg.

6693. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. Verz 3. se po- navlja za vsaktm parom, Prim. št. 4858 in d. t 4869 in d.

6694. Zapisa! Anton Breznik; pela Korezova Jera. -— Iz Breznikove zbirke V. št. 20.


IV. Pesmi pobožne. III. 6695, 6696, 6697.


799


O Šmarni gori. III. 6695.

(Iz Srednjih Gamelj.)


Gor na leti Šmarni gori Je jen velik božji pot, Velik* folka gori priđe Dve manj k štirdeset fara.

5 Kera fara gori priđe, Marija ji gre naprot* : Z velVga oltarja doli stopila Jenoj jim svćt žegen da.

V eni roki je pernesla 10 Patanušter, rešni rožnikranc,


V drugi roki je pernesla Jezusa, nebeski šac.

Dol po svćti g&ri gre Dve manj k šterdeset fari, 15 Marija v vePk oltar stopila je, Jim svćt žegen da.

Tam zunaj svćte cerkve Marija v tronu kleći, Dol po sveti gori gleda, 2oRomarjam odpustik deli.


6696.

(Iz Ihana.)

Na ti sveto Šmarni gor*, Gukr ja 'n velik bozi pot, Dosti folka gukr* priđe, Dve min k Štirdisit fari.

5 Vsem gre Marija naproti 15 Da t'ga znam'na pisan'ga; Še jlh ja v cerku spremiVa, In ja vstopiva na vel'k' utar.


Tam vad zuni svete cerkve 10 Marija v tron' stoji


20


Jn gleda po sveto gori, Romarjam gnade deli.

Tam na strani svete cerkve Ježiš na krizi vbsi, Marija ga zmeri prosi, De grešinkam vadpusti.

Ti sveta Srnama gudra, Požegni žita 'n polć, Požegni žita *n polć, Pa tud* vinske gorć !


O svetem škaploru (škapulirju).

6697.

(Iz Slamne vaši.)

Oj le sem, le sem, moj krist- 5 Noter stoji mi devica Marija,

V naročji drži Jezusa. Dušice v vicah vpijejo, Marijo rožo kličejo, Da b* jim ona pomagala, ioSvet'ga raja vtaljala.


jan, V leto cerkev škaplorarsko, Od svetega škaplora bra-

tovsko ! Noter mi stoji truma ljudi,


6695. Zapisat M. Kaštel cc 29. juti/a 1838. — Iz njegovega rokopisa, hranjenega v ostalini njegovu Zadnja dva verza vsake stro/e se v petju po- navlja ta.

6696. Zapisat Anton Breznik; peta Lovrenčevka. — Iz Breznikove zbirke 11. U* 59.

6697. Zapisat Janko Đarle. — Iz njegove zbirke.


800


IV. Pesmi pobožne. III. 6698, 6699, 6700.


Naj bo sestra, naj bo brat, Kđor Marijo ljubi rad, Nikol ga ona ne pusti:


Ona mu vtalja sveti raj, I5jezus Marija nam ga daj, Vsim vernim dušam sveti raj !


Zibiška Mati božja. 6698.

(Iz Fraroa.

En lčpi Šac nam je od Boga

poslan, 10 K enemu velkemu troštu nam

je dan, NQter v tQ farQ zibičko, Svete Monike bratovšino. 5 Naj bo sestra ali brat, Ker k Mariji priteče rad, Vsej mu bo Marija pomagala, 15 Tudč mu bo gnade dčlila.


)

Devica Marija na oltarju stoji,

Vsmilen'ga Jezusa v' rokah

derži : S'černim je pašom prepasana, S' dvanajstimi zvezdami kro-

nana. Bodi sestra ali brat, Le k' Mariji priteci rad : Vsej ti bQ ona pomagala, Sv^tega raja podčlila!


O Semiški gori. 6699.

(Kranjska.)


Na svetu take gore ni Za razveseljit ljudi, Kot je gora semiška: Patrone dobre ona ima, 5 Patrone ima tri Na svoje tri strani. Na en kraj je d'vica Marija, Na drug ma svet'ga Jožefa,


Na sredi svet'ga Štefana. 10 Na Krajnskim, na Hrovaškim

To v* misli imajo,

Na Hočevskim ino Ulaškim

Za njo vsi vedo.

Zdaj piva vsak en glas al dva, 15 V imen Marije, svetiga Jožefa

In tuđi svet'ga Štefana!


Svete gore na Štajerskem.

6700.

(Iz Frama.)


Oh prelčpi no veseli Za Marijo je te kraj, Kdč jaz ubogi ino nevoljni Grčšnik sčm prišel sčm.

5 Naše duše, sčrdce, tčlo S$ močno razveseli, Kedar tebe, oh Marija, Na svetih gorah vidimo.


Za dar smo ti prinesli 10 Svoje objokano sčrdcč, Za odpušćenje borno prosili Tvojega sina Jezusa.

Tt si naša ljuba mati, Mati razveselnica, 15 Ti si nam h pomoći prišla, Kda nam je najhujše bilo.


6698. Zapisat Oroslav Caf; pel BI. Bedenik. — Iz CO. I. 49. D&ila, podčlila (8, 16) Je pač zapisovavec prenaredil iz taljala, potaljala.

6699. Neznaneoa zapisovavca. — Iz SPKN. V. 13.

6700. Zapisa l Oroslav Caf; pela Gertruda PeČarka. — Iz CO* III jg.


IV. Pesmi pobožne. III. 6701, 6702.


801


PervQkrat si nam h troštu

prišla, Smo močno žalostni bili: Vsa živinica je ležala, 20 Pri nas je malo zdravja bilo.

DrugQkrat si nam h troštu

prišla, Živinici je boljše bilo: Mi smo zdravje zadobili, Čast no hvalo dajmo Bogu !


25 Vsako dčt§ se milo joće, Keda mu starši umerjeJQ, Grčšnik s$ milo joče. Će t$, Marija, zapusti.

Oh preljubo jagn$ božjo, 30 Ko jemlješ grčhe mi svčta, Nas kar ne zaverži, nas v

milost spreimi, Nas preuboge grčšnike!


O prelepi no veseli, Oh Marija, toti kraj, Mi ubogi no nevoljni Grešniki smo prišli sem.

5 Naša duša, srce, telo Se že močno veseli, Da le tebe, oh Marija, Na svetih gorah vidimo!

Ta pervokrat si nam k po- moći prišla, 10 Da je nam najhujše bio:


6701.

(Iz Frama.)

15 Naša ži vinca se je vstala, Pri nas je že te zdravje bio.


To tretjokrat si nam k po- moći prišla, Te nam že vspet hudo bio : So Francozi tu stanoval(i) 20 No življenje škodovali.

Še za ofer smo ti prinesli Svoje zgrivano srce, Za odpušćenje borno prosili Tvojga sina Jezusa.


Naša živinca je vsa ležala,

Pri nas je malo zdravja bio. ^ Malo dete se milo joče>

Ta drugokrat si nam k po- Kedar od svojih mater gre,

moči prišla, * Tako se borno mi jokali, Te nam je boljši bio: Da od Marije pojdemo.


O Jezusovem telesu, ki na KoroŠkem raste iz zida.

6702.

(Iz Volčan pri Tolminu.)

Nić ne maraj, grešna duša, Vunkaj se kaže njega sveta


Će te lih ta hudi skuša: Pojdi v mesto Gorotdn, Saj boš vidla čudež tam.

5 Tam pod tale zid Peljava, Tam je Jezusova pušćava: Stara hiša, crni zid, Vunkej rase Jezus živ.


glava, 10K je vsa od trnja krvava: Je rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpf!

Vunkaj se kažejo njegove sv.

rane, Ker so vse poglodane:


6701. Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. IV. 3$.

6702. Zapisa/ Jožef Kragelj. — Iz njegovega rokopisa.

51


802


IV. Pesmi pobožne. III. 6703.


15 So rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi!

Vun se kažejo njegove sv.

ušesa, Ker nam kažejo v nebesa: So rudeče ko to kri, 20 Ker za nas toljkanj trpi !

Vun se kažejo njegove svete

usta, Ker nam ukažejo Boga molit, Molit jenoj njega ćastit: So rudeče ko to kri, 25 Ker za nas toljkanj trpi !

Vun se kažejo njegove sv.

ročice,


Ino Bogu čast in hvalo dajati : So rudeče ko to kri, 30 Ker za nas toljkanj trpi!

Vun se kažejo njegove sv.

kolena, Ker nam ukaže na njeh klečat, Boga za prihodnje dobrote

prosit Jenuj za prejete zahvalit: 35 So rudeče ko to kri, Ker za nas toljkanj trpi!

Vun se kažejo njegove sv.

nožice, Ker nam ukažejo po božjih

potih hodit In svet rožankranc molit :


Ker nam jeh ukaže gore dr- 40 So rudeče ko to kri,

žati Ker za nas toljkanj trpi !


O Mariji kokrski. 6703.

(Iz Motnika.)


En soldat z vranske fare, U turski ječi zakovan, On ni ležov, on ni sedu, To je trpelo let *n dan.

5 »Moja mat so me rodili Na ti zemlji štajarski, Zdej so me zapustili U nar te veči žalosti!

Ko bi moja mamca vedli, 10 Kok se men zdaj godi, Bili bi me utopili Že v te pervi kopeli!« 

On je zmislu, on je zdihnu Na Marijo kokersko: 15 »Tavžentkrat bod češena, O Marija kokerska!

Tebi glihe ni nobene, Take nima ćeli svet.


Tebi glihe ni nobene, 20 Take nima ćeli svet!« 

V temni noči, bozi moči Ona ga je resila, Use železje se odpade, Tuđi urate se odpro:

25 »Tavžentkrat bod* češena, Marija kokerska! Tebi glihe ni nobene, Take nima ćeli svet!« 

On pa priđe gvor na hribček, 30 Gvor na hribček kokarski; Gvor in dvol po cerkvi hodi, Sveti rožni venec moli:

»Tavžentkrat bod' Češena, Marija kokerska ! 35 Tebi glihe ni nobene, Take nima ćeli svet!« 


6703. Zapisa/ GaŠpar Križni k. — Iz njegovega rokopisa, poslanega L i88y. Drugi rokopis iz L igoi ima to-le drugači: 3 ni . . ni] je ... je — 8 ti — 24 vrate — 25 in 26, 33—34 je enak 27—28, ozir. 35 — 36 — 29 pa pojde] poda se. — Verz g—i2 se po je tuđi v pesmi vojaškem beguncu.


IV. Peami pobožne. III. 6704, 6705.


803


Kdor pa tega ne verjame, Naj pa kje pogledat gre, Tam bo vidu na desni strani 40 Namatano Mario kokarsko.


Tavžentkrat bod' češena, O Marija kokarska! Tebi glihe ni nobene, Take nima ćeli svet !


25


6704.

(Iz Mozirja

En soldat z rečiške fare, V turski ječi zakovan, 20

On ni sedel, pa tud* ne ležal, Je preteklo cei let in dan.

5 On je zmislil in je zdihoval Na Marijo kokersko, Temne noči v božji moći Marija mu je pomagala.

Železje se je razkrenilo, 10 Vrate tud odprle se : ^Le pejd, le pejd, soldat, Iz te ječe turkovske!« 

Tako daleč je že prišel, Do te vode Donave, 15 Sveti križ čez njo je storil, Srećno je preplaval jo.

Tako daleč je že prišel, 35

Na ta hribćek kokerski,


30


.)

Na kolene dol je padel .

In zahvalil se Bogu.

Gor in dol po cerkvi hodil In svet roženkranc molil : »Tavžentkrat si ti češćena, Marija kokerska!

Nimam srebra, nimam zlata, Da b' ti dal za ofer dar, Dam ti kapco, dam ti palčko In to svetio sabelco!

Tavžentkrat si ti češćena, Marija kokerska, Tvoje glihe ni nobena, Take nima ćeli svet!« 

Kdor pa tega ne verjame, Naj gre gledat v Kokarje: Tam bo videl na desni strani Gor na tabli namatano.


6705-

(Iz Bočne.)

En mladenč z račičke fare,

V turski ječi zakovan,

Van ni sedel, tud ni ležal, 15 Je preteklo let in dan.

5 Van je zmislil, tud je zdihnil Na Marijo kokarsko,

V enej noči z božjej pomoći Mu je vana pomagala. 20

K njemu prišla na bela žena, 10 Sama Marija kokarska, Vse železje se mu je odklenilo, Tud vrata sama odprla so.


Gor je prišel na te hribćek, Na te hribćek kokarski, Na kolena dol je padel, Da b Marijo počastil :

> Jaz nem zlata tud ne srebra, Da b ga teb za ofer dav, Dam ti kapo, dam ti palco, Svojo svetio sablico.c

Kdor pa tega ne verjame, Naj gre gledat v Kokarje: Na dišni strani gor na tabli Je to namalano.


6704. Zapisa/ Fr. Praprotnik; povedala FrančiŠka Hizelberger. — Iz Praprotnikove zbirke. Razkrenilo (v. g) = razklenilo.

6705. Zapisal Fra ne NovŠek. — Iz njegove zbirke, ki mi jo je po Fr. Praprolniku izročil M. Deđič.

51*


804


IV. Pesmi pobožne. III. 6706, 6707, 6708.


6706.

(Iz Mozirja.)


En soldat iz rečičke fare,

V turski ječi zakovan,

On ni sedev, tud' ni ležev, Je preteklo let in dan.

5 On je zmisliv in je zdehniv Na Marijo kokarsko:

V božji moči, v temni noči, Ona mu je pomagala.

Vso železje razklenila: 10 »Vrate že odprte so.

Pojd, le pojd ven iz te ječe, Iz te ječe turkovske!« 

Taku daleč je že prisu, Do te vode Dunave, 15 Sveti križ je čez njo storiv, Srečno on jo je preplu.


Taku daleč je že prisu, Na ta hribček kokarski, Gor in dol za cerkvo hodiv, 20 Sveti rožni vene je moliv.

»Tavžentkrat si ti češčena, Marija kokarska, Tvoje glihe ni nobena, Take nima ćeli svet.

25 Nimam zlata, nimam srebra, Da b' ti ga za ofer dav, Dav ti bom kapco in paleo In to svetio sabljico!« 

Kdor pa tega ne verjame, 30 Naj pa gledat gre v Kokarje : Tam bo videv na desni strani Gor na tablji namalani!


6707.

(Gorenjska.)


Enkrat je bil en soldat, V turski ječi zakovan. Še je na Marijo zdihnil, Na mater božjo s Kokerjev.

5 Komaj je ta soldat zdihnil, Maria je pri nemu b'la, Železje je od njega padlo, Žebli so vsi jenjali.

Srečen je šel vunkaj z ječe, 10 K Marij na božjo pot.


Gor in dol po cerkvi hodi, Gledal je mirakelne.

Pred velki oltar pokleknu 1 , Molil je svet roženkranc: 15 »Jen ofer bi ti hotel dati, Pa t* nimam dati kej:

Palco, kapco, puško, sablo Pa je nimaš nucat kej ! Moje serce ti hočem dati, 20 Oj Marija s Kokerjev !


6708.

(Izpod Melec.)

  • Tavžentkrat si ti češčena, 5 Sedemnajst let sem bil soldat


O Marija s Kupanca, Tvoje glihe ni nobena, Take ni na celem svet*.


Veliko težav sem prestal, Zdaj sem pa v nesrečo padel, V tursko ječo sem zakovan.


6706. Neznanega zapisovavea. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Drugi zapis se razlikuje v tem: 19 — 20] Na kolena dol je padu * In zahvaliv se Bogu. — 25 — 28] Gor in dol za cirkvoj hodiv, * Sveti roženkranc moliv: * »Tavžent- krat si ti ćešena, * O Marija kokarska! * Ti ne nucaŠ zlata, srebra, * Nimam ga za ofer dat, * Dam ti kapco ino palco, * Svojo svetio sabeleo«.

6707. Neznanega zapisovavea. — Iz ostaline Mih. Kastelca.

6708. Zapisat Janez KokoŠar. — Iz njegove zbirke, Podoben začetek je v neki drugi pobožni, /oda umetni pesmi.


IV. Pe8mi pobožne. III. 6709.


805


Nimer sem jest Boga prosil, 10 Ljube device Marije, Da b mi ona pomagala Iz te turske ječe proč.« 

Marija je za durmi stala, Vse to dobro slišala: 15 »»Beži, beži ven, soldate, Ven s te turske ječe proć!«€

Hitro so se duri odperle, Padlo je vse železje proć:


»»Beži, beži ven, soldate, 20 Ven s te turske ječe proč !«€

»Na božjo pot bi hotel hoditi, Ko b' za ofer imel ki, Klobuk, palco b' hotel dati, Pa vse to premalo bo!« 

25 Marija gor in dol po cerkvi

hodi, Pravlepo moli sv. roženkranc, Da b' Jezus nam dal ta sv.

žegen S svetim rešnjim Telesom!


O udarjeni Mariji na Ljubnem.

6709.

(Iz Ihana.)

U Lubn'Lm so cerku zidAta, Prov prevzetBn j*Bn štoman. Marijo so u vipo djali. 5 »Kaj me, Marija, gledaš,

U vhp' ja pa 'n zidare zidu, AP te jast ušeć na devam ?€

6709. Zapisa l Anton Breznik; pela Jcra Korczova. — Iz Breznikove zbirke V, št, 36. »L/udno je znana božja pot blizu Brezja; tu se Časti ,Udar- jena Marija* , ki jo je udari/ zidar,* — *Akoravno ni Ljubno ime nit no, kakor n. pr. sv. Višarje, sveta gora itd., vendar priđe mnogo romarjev iz raziičnih krajev. Čez osemdeset fara priđe z obljubljenimi mašami in tuđi daleĆ okrog je s/u/a božja pot, kar spričujejo podobe, ktere se nahajajo še zdaj v župnti. Gotovo jih je bilo še veČ . . . Ena teh slik kaže nekega bolnika v postelji, ki prosi Marijo pomoći, Spodajje zapisano: Ein Graff N. N. zu Betrin in Croatien. I Votum. feci. et. miraculose. gratiam et. | San i tate m impetravi, anno 1694. Da je grof kmalo po početku božjega po ta v Ljubnem obljubi! omenjeno sliko po- dariti materi božji, se povzame lahko iz tega, ker je leta 7755 Boštjan PogaČar, tadašni beneficiat, ljudi izpraševal in zapisal prigodbo podobi device Marije v Ljubnem. Priče so bile takrat (L 1755) stare čez 70 let, in ko se je čudeŽ %oail t so bile še otroci okoli 8 do 12 let Švedočba zapisana se tako glasi: ,Relatio Senum virorum superstitum de origine Devoiionis erga Virginem Deiparam Thaumaturgam in Lauffen (anno ta ta a me Sebastiano Pogazhar, Beneficiato locali) die 3. et 4, Julij 7755 pravio (!) examine comparato. Jacobus Kokal inqui- situs sciens legere et senbere annorum 73 edicit: se bene recordari: (erat tune circiter 8 annorum) spontaneae compulsationis et aecensorum prodigiose candel- larum in Ecclesia Lauffensi. Item quod fuerit percussa lignea statua Bmae Virginis MaRiae consistens in atrio templi u lopi (dum Ecclesia, quae antehoc fuerat /. Laurentii, reparabatur) a murario Gregorio N. Reshen, oriundo ex Steinpichl, qui Roma redux hic ab eodem Vir gine Bma veniam et misericordiam poemtus fuerat consecutus, dein fideli usaue ad mortem servus Marianus, mor- tuus in Steinpichl/ Ravno to so poveaali pri izpraševanju tuđi Matija Pre~ sterl, jg let star, in Balant JakoliČ, 78 let star. VeČkrat se je zgodilo, pravita omenjena moža, da so bile vse luči v cerkvi prižgane in vrata so bile odperte, ako so jih zvečer dobro zaklenili. Posebno so se te čuda godile praznikih pre- čiste device Marije. Ko so bili enega večera pri žubanu, so dobili vse vrata na stežaj odperte in vse luči prižgane. Ž, njimi je bita tuđu Marina Presteveuka. Saboto večer so večkrat vidi/i v cerkvi in krog cerkve neznano blišČavo. Potem popisuje, da so vsi imenovani možje svedoki, da je res zidar Gregor N, Reshen


806


IV. Pesmi pobožne. III. 6710, 071 1.


Marija zmeri moyčiva. Koki,r db b' ga na slišava. »Ke si,, Marija biva,

ioDi» si roko zgi>biva? Al' st na vajsk*B biva, D'b s^ rokć zgi»biva?< Zidare zauzignu kvadu, Udaru Marijo na gu&vco.

15 Sveta kri se ja poliva, Zidarca vaškrofiva, H prav' pokor' ga vabudiva. Zidare hitrt v sveti* Rim teku, Preh papi>ža dual pokleknu.


20 »Kokć s'Bm jast an vjulbk

grešm,k ! Z Lubntga Marijo dvico, S^rn jo udaru na gyavico: Sveta kri se ja poliva,

Pa ja mj«ne vaškrofiva, 25 H prav* pokor' me vabudiva.

Papi»ž mo ja jz jokam reku; > Za pokoro boš pa kriš uleku!«  K' ga ja u Lubn'B p-Lruleku, Samć mo ja ukxp zvaniv, 30 Samć so se uč' pbržgale, Pa same na utarce djale!


6710.

(Gorenjska.)


Gori na gorenski strani, Gor v Lubnem imenovani, Gor so se pa čud(ež) godili.

Samo je vkup zgonilo, 5 Svece so se same vžigale, Ćast Mariji so dajale, Mater božji z Lubenga.

Tamkej je en zidar zidov, Marijo je serdit gledov, 10 Mater božjo z Lubenga:

»Marija, kaj me tak gledaš, Al jest teb všeć ne delam, Mati božja z Lubenga?« 


Zidar hitro kladvo zgrabu, 15 Marijo je po glavi vdaril, Mater božjo z Lubenga.

Hitro crna bula stekla, Kri rudeća ven pritekla Mater božji z Lubenga.

20 Zidar hitro v Rim je teku, Dol pred papeža pokleknu : »Mati božja z Lubnega!

Kaj sim jest z en velk greh

sturiu, Marijo sem po glavi vdaru, 25 Mater božjo z Lubnega!« 


Papeš mo je pa tako reku: »Za pokoro boš križ uleku, Gor v Lubno spet nazaj !« 


6711.

(Iz Podgorice pri Dobrćpoljah.)

Ćudeži so se godili, Čudeži so se skazali,

Zgonci so sami zgonili, Svece so se sama užgali.

podobo Marije device s kladvom udaril in potem se ji vedno kervava rana poznala, O času fajmoštra v Podbrezjah Gregorja Engelmana (bila je namreČ Ijubenska cerkvica podružnica podbreška) so hotli podobo pobarvati, pa se ni hotla rana zamazati. SledniČ terdi Mina PiČman, yg let star, da je vse res, kar so poprrjšni rekli.« /. N. v Slov. Koledi 18 sg, str. 130 — /j/.

6710. Zapisa l K. PleSko. — Iz njegovega rokopisa B.

6711. Zapisat ok. 1842. 1. Martin Schuster (Št. 13J. — Iz njegove pesma- rice, hi mi jo je poslat Franč. Kralj.


IV. Pesmi pobožne. III. 6712, 6713.


807


5 An zidar, ki je cirku ziđau Per Marii divici u Lubnim, Ta zidar je biu preuzeten in

prepitan. »Kaj ti, Marija, mene gledaš, Al tebi zvesto na delam?« 

10 Ta zidar je (s) kladvam

umahnu,

Marije po glavci udaru,

Sveta kri je von skočila,

Je zit oškrofila.

De b se tukaj eden znešu, 15 De b Mariji žlak zamalou!

Zvečer biu zamalu, .


Zjutrej je studene zvirau. Ta zidar se je berš naprau, In je hitru u Rim teku,

20 Pred oćeta papeža je po- kleknu : »En velik greh sim biu šturu ! Per Mari divici (v) Lubnim, Kir smo cirku popravlali, Smo Marija zaničovali.« 

25 Ta papež ga obsalvira In mu križ na ramo dajo: »Ta križ boš ti nesu Kje k Mariji u Lubnu, Marija ti bo uže grehe od-

pustila!« 


Sveta Vcija pet let stara, Smrt očeta je pobrala. Mat' jo je vižala, Lepo podučila 5 H katolški ver\

Sveta Vcija enajst let stara, Snubu jo je mlad mladenič Ajdovskega rodu, Gosposkega stanu, 10 Biv je en kralj.

Sveta Vcija razglasila, Da noče kraljevega sina. Kralj je zvedel to, Stopu je pred sodbo : 15 »Kaj čem strit' ž njo ?« —


Skaručenska sv. Lucija. 6712.

(Radom lje.)


V moravskej far je 'n hlapec

služu, Volek ga je v vako sunu. Vsi so že djal' tako, Da bo ob vako, 20 Vidu na bo.

H sveti Vcij se j prporoču ; Vtrehdnehjezdravjezadobu, Sveto Vcijo častiv. Častimo jo tud' mi 25 Današnji dan !

Na turski mej je bla rajena, Na Skaručni posvećena:

V velkem oltarju stoji, Gnade nam dol' deli

30 Vsem romarjem.


O obnovljeni cerkvi. 6713.

(Iz Braslaveč.)

Lepa je svatotšna, lubi kristjan, Skupaj povableni danes ta dan, Saj ste vi farmani v cirkev povableni, Kir ste tako obeirali jo.

6712. Zapisa/ J. Majhen. — Iz zbirke Franccta Sleteta III. št. 26. »Skaručina je vas V* ure cd Vodič, kantor zahajajo romani vsako ieio častit sv. Luci/o.* — 17 Vako = cko. — Druga pesem o sv. Luci ji je bolj epične vsebine, pa težko narodna.

6713- Zapisat Anton Drobnik. — Iz njegove zbirke //. 18. Pesmi tega naslova so nojbiž umetne in sprva pač ne romarske.


808 IV. Pesmi pobožne. III. 6714.

5 Cirkev zdaj fama vesela stoji, Kakor nevesta se lepo derži, Vam je odloćena, dans bo zaročena Tukaj ha svet z Jezusam spet

Jezus je ženin, naš lubi gospod, 10 S cirkvoj katolškoj zaročen povsod. Žegnani mašniki, božji namestniki, So starašnet Jezusa na svet.

Cekmaštri vam gre tud hvala per tem, Vas tud jaz danes pozabit ne smem, i5Mel ste velik skerbi, cirkev popra vlali, Tak ste bli zvest starašini nevest.

Kje pa lub Jezus predfirarja ima? Srečen on, kter le to srećo ima! To je pa vsak tist fant, ki ma nedolžan gvant, 20 PuŠelček bel, ko ga je Jezus vesel.

Cirkev tud hoće veliko deržic :

Kolkor jih priđe nedolžnih deklic,

Ona vse rada ima, vsaki svoj krancel da,

Da b ga na svet nosile već let.

25 Cirkev je stara bla videt poprej, Spet kakor mlada nevesta je zdaj: Vsa je premalana, lepo obcirana, To je zares podoba nebes!

Dolgo prepevat nam cajt ne pusti, 30 Malar je vreden vse hvale, časti.

Bog mu je gnado dal, pamet to pravo zbral, Da on tako zna malat lepo.

Farman, Še enkrat vam rečem na glas, Da bo tud lepa zahvala za vas, 35 Kir ste pomagali, k cirkvi perlagali, Bog vam pa bo povrnil lepo.

Mćrebit bote ži vi pokopan, V cirkev hodil bojo virni kristjan: Vidli bojo ta cir, vošli vam večni mir, 40 Bog vam pa dej po smerti svoj raj !


6714.

(Iz Braslaveč.)

Jezus je ženin, naš lubi go- Božji namestniki,

spod, Žegnani mašniki,

Iz cerkvoj zaročen je tuđi 5 So starašin

povsod: Jezusa na svet.

6714. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke Neže Baš II 32, ki mi jo je poslal v porabo V. Jare.


IV. Pesmi pobožne. IIL 6715.


809


Lepa je svatovšna, lubi krist-

jan, V cerkcv povableni ste dones

ta dan, Saj ste vi, farmani, 10 V cerkev povableni, Ko ste jo tako Obciral lepo.

Kje pa lubi Jezus predfirarja

ima? Srećen vsak taist, k to srećo

ima: 15 To je pa vsak tist fant, Kir ima nedolžen gvant, Pušelćek bel, Ga bo Jezus vesel !

Cerkevtud hoće veliko deržic: 20 Kolk je na tem svet nedovž-

nih deklic, Ona vse rada ima, Jim ta svoj krancel da, De b' ga na svet Nosile već let.

25 Cerkev je bila že stara poprej, Ko mlada ne vesta je obci-

rana zdaj:


Vsa je premalana, Lepo je opcirana, To je zares 30 Podoba nebes!

Farman, še enkrat vam rečem

na glas, De bo tud lepa zahvala za

nas, Kir ste pomagali, Cirkvi perlagali, 35 Bog vam pa bo Povernil lepo.

Morebit bote že vi prekopan, Bojo hodili sem verni kristjan: Vidli bojo ta cir, 40V0ŠH vam večni mir, Bog vam pa dej Vsem vkupej svet rej !

Dolgo prepevat mi cajt ne

posti, Malar je vreden vse hvale,

in časti: 45 Bog mu je zdravje dal, Pamet tud' lepo zbral, De on zdaj zna tako Malat lepo. Amen.


6715-

(Iz Levca v Sa vinski dolini.)

Jezus je ženin, naš ljubi go- Lepa je svatovŠĆna, ljubi


spod, Cirkvej zaročen je tuđi pov-

sod: Božji namestniki, Žegnani mašniki, 5 So starašnet Jezusov na svet.

Kje pa ljub' Jezus predfirarja

ma? SreČen taisti, ko to srečo ima : Srečen taisti fant, Ko ma nedolžni gvant, 10 Pušelček bev, ga je Jezus

vesev !


kristjan, Skupaj povabljen ste danes

ta dan, Kir ste vi, farmani, K cirkvej parlagali, 15 Bog vam pa bo povernil lepo.

Cirkva je bila že stara poprej, Kakor ta mlada ne vesta je

zdaj : Vsa je premalana, Lepo obcerana, 20 To je zares podoba z nebes!


6715. Zapisat Iv. Pilih; pripovedoval Miha Pilih, posestnik. — Iz Pi/i- hovega rokopisa.


810 IV. Pesmi pobožne. III. 6716, 6717.

Cirkva tud hoče veliko družic Vošli vam bojo mir :

In pa tuđi nedolžnih deklic : 30 Bog vam pa dej vsim skupaj

Ona vse rada ma, svet rej !

Krancel vsim rada da, D mi ca j tpre pevat ne sti,

25 De b ga na svet nosile več let. Maler je yreden vse hv ^

Kadar botefarmani prekopan, „ ... časti:

V cirkvi bojo hodili vsi virni ?°S mu J e * drav J e u d ^

kristjan Pamet tako lepo zbral, Vidli bojo ta cir, 35 Kir je dopadlo tak lepo Bogu. J Amen.

6716.

(Iz Šmihela v savinski dolini.)

Tam na Ušarjah ta cerku Maler je vreden vse hvale,

stoji, časti,

Kakor nevesta vesel se derži: Ker nam je zmalal tolk lepih Vsa je premalana, reci:

Lejpo obcirana, Bog mu je zdravje dal,

5 To je zares podoba z nebes! Pamet to pravo zbrav,

20 Da nam tako je znal zmalat Cerkev pa oče družice imet, lejpo.

Saj tuđi h ne priđe dojst mla- T . . . . . , .

dih devic. Lubl V1 farmam > ka J vam P°~

Ona joh rada (ma), ^ l v . em »

In vsaki en krancel da, Dones na vas V oz * bl } ne

10 Da bjih na (svet) nosile več lejt. Tr f . sme J m:

Ko ste pomagali,

Cerku tud (oče) pratferarja H cerkvi perlagali,

imet, 2 5 Jezus vam bo povernil vse to.

Da bi bil fantič devicam pri- Kadar bote, farmani, vsi po- šte* : kopan,

Ko bil on taki fant. Sam bojo hodili ti verni Da b nosil nedolžni gvant, kristjan:

iSPušelček bel, ga bil Jezus Vam bojo vošli mir,

vesel. Cerkvi en lejpi cir,

30 To je zares podoba z nebes!

6717.

(Iz Ihana.)

Lepa ja svatušna, lubb kri- To ste vi, svatje vsi,

stjan, Skupi povableni,

Skupi povablent don's ta dan, 5 Ženin vas ja povabu use.

6716. Neznanega zapisovavca. — Pisana s pesmijo -»Prijatli, prostrto vas* na posamezmm listu, ki mi ga je poslat Fr, Praprotnik.

6717. Zapisat Anton Breznik; pela LovrenČevka. — Iz njegove zbirke II* št. 7/5.


IV. Pcsmi pobožne. III. 6718, 6719.


811


J-LŽtŠ ja ženi.n, v&n naš ja

gospćd, U cerkvah katolškbh van ja

pusod, Žćgnani» mdši»nkb, Božjb namćstT»nk'b, 10 So starašine JiŽT»šaVb.

Cerku res lepa v vošb stoji, Kokr ni»besta l'po se drži: Vam ja vadlotona, Vam ja zaroČT»na, 15 Na t'mo svetz'Již'BŠam ž'vćt'.

Cerku voće držico jmćt': Kolkbr k&r priđe nadćvžn'th

dbklćt,


V&na vse rida jma, Vsak'B soj krancil dd, 20 De b 7 ga nosile dovgrb na svćt'.

Cerku tud* voće drgii jmet: Duast* ja nadovžm>h fantiču

rt J

na svćt", Vsaki, taistt fant, Kćr 'ma nad6vŽT»n gvant, 25 PuŠT.lči.k bev, k' ja čistast'

v-Lsev.

Svatušna lepa ^ršnična ja ta, SvdtuskT», glej, v&bvačiv' ima :

To ste vi, svatj'B vsi,

Sčmki povdbleni, 30 Prid'te motat jn Bćga častit!


6718.

(Iz Nakla na Gorcnjskcm.)

Cerku naklanska prav lepo 10 Vsak'mu svoj pušeljc da,

Pušelček bev,


stoji,

Kakor nevesta na svet se drži : Ona vse rada ima, Vsak'mu svoj krancelj da, 5 Pušeljček bev,

K' je čistost vesev !

Ona tud hoče drugove imet\ Zadost* je nadolžnih fantičev

na svet': Ona vse rada ima,


15


K* je čistost* vesev !

Ona tud hoče družice imet', Zadost' je nedovžnih dekli-

čev na svet': Ona vse rada ima, Vsaki svoj krancelj da, De b' ga nosila še Dovgo na svet'!


6719.

(Iz Mokronoga.)


Gori na hribčku ena cerku

stoji, Kakor nevesta se modro drži: Cerkuca zmalana, Lepo ocirana, 5 To je podoba zares, De je Marija z nebes!


Cerku pa hoče tud svate imet, Kateri najlubši so ji dekleta

na svet: Ona jih pa rada ima, 10 Do jim svoj krancel da, De b* ga nosile Vesel'ga srca.


6718. Zapisa l Ivan Vrhovnik; pela UrŠula Dacar. — Iz Vrhovnikove zbirke sir, 37.

6719. Zapisa/ M. Rodč. — Iz njegove zbirke IX. št, yg. *Poje se na božjih potih. Za dekleti se naštevajo fantje, mošje, žene in otroci.*


812


IV. Pesmi pobožne. III. 6720* 6721, 6722.


672O.

(Iz Motnika.)

Tamkej za Čreto ena cerkev Vsaki svoj krancel da.


stoji, Kakor ne vesta se ljubeznivo

derži: Lepo je malana, Lepo je ocerana, 5 To je zares Podoba 'z nebes!

Malar je že uređen hvale in

časti, Bog mu je zdravje dal, Pamet tak lepo zbrav.

10 Marija pa tuđi držice ima, Kolkor deklet k nje priđe, Vse ona rada ima,


De b' ga na svetu nosile.

15 Jezus pa tuđi platferarje ima, Vse fante, k' k njemu pridejo, Jim ljubeznivo roko poda, Še vsakimu fantu pušelc poda. Srećen je tajisti fant,

20 Kjer nosi nedolžni gvant !

Srečni ste pa tuđi farmani vi, Ko ste leti cerkvi perlagali. Bog vam bo to zdravle dal, Popotnik bo semkaj prišel, 25 Bo videl le ta cir :

»Bog se usmili ćez duše te, Ko so leti cirkvi perlagali !« 


6721.

(Iz Mozirja.)


Tamkaj za Ćretoj 'na cerkev

stoji, Kakor nevesta na smeh se

drži: Vsa je premalana, Lepo je obcirana, 5 To je zares Podoba 'z nebes!

Cerkev tud* nuca dosti družic : Kolkor k nji priđe nedolžnih

devic, Ona jih rada ima, 10 Vsaki svoj krancel da, Da bi ga na svet' Nosile več let.


Cerkev tud' hoče predferarja

imet, Kir bi biv k nedolžnim de-

vicam prištet, 15 Ker bi en taki fant Nosil nedolžni gvant, PušelČek bev, Da bi biv Jezus vesev.

Ko bodo farmani že davno

pokopani, 20 V cerkev hodili bodejo verni

kristjani : Jim bodo vošili mir, Cerkvi pa en lepi cir. To je zares Podoba z nebes!


6722.

(Iz Makol.)

V spodni dolinci cerkva mi stoji, Z rožcam opcirana, Svetga Andraža altar se lišći: 5 To je zares Lepo je zmalana, Podoba z nebes!

6720. Zapisa/ GaŠpar Križnik. — Iz GK. I. 17. Pisana je pač po slabem narekovanju.

6721. Neznanega zapisovavca, — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Čreta je podružnica vranske župnije.

6722. Zapisat Jurij Lulek; pela Malči Horvat. — Iz Lulekove zbirke, kjer je pripisana tuđi ta-le melodija :


IV. Pesmi pobožne. III. 6723.


813'


Kje pa Jezus prautfirarja ma? Saj priđe tu sem zadosti ne-

dolžnih fantov: Vsak svoj pušelc ma, 10 Rad ga Mariji da, Pušelc bo zlat

V nebesah enkrat.

Kje pa Marija kranceljung-

frave ma? Saj priđe tu sem zadosti ne- dolžnih deklet: 15 Vsaka svoj krancel ma, Rada Mariji da, Krancel bo zlat

V nebesah enkrat.


Bote pozdravljeni vi farbani

vsi, 20 Ki ste ti cerkvi pomagali vi: Skupaj ste zlagali, Cerkvi pomagali, To vam naj Jezus V nebesih plati!

25 Bodi pozdravljen maler-

ček ti, Ki si to cerkvico zm alati

znal: Bog ti je srečo dal, S pameti prav ravnal, Da si to cerkvico 30 Zmalati znal.


6723.


1 (Iz Makol.)


Visoko na hribci na cirkva

stoji, ^ U cirkvi na bela nevesta kleči : Lepo je zmalana, Z rožcami vcirana, 5 To je zares podoba z nebes !

O ki pa, Marija, kranceljung-

frave maš, Da telko ti priđe nedolžnih

deklic ? Ona vse rada ma, Vsaki svoj krancel da, 10 Da b ga nosile dok let na

tem svet.


Kipa, o Jezus, protfirarje maš, Da telko ti priđe nedolžnih

fantov ? Srečen je vsaki fant, Kir ma nedolžni gvant, 15 Pušelček zlat v nebesih en- krat.

Ko bi jaz vedela, kiri bi moj, Jaz bi mu dala ja prstanček

svoj: Prstanček sreberni, Pušelček zeleni: 20 Jezus Marija, o Jezus bo moj !



2_ ± ^_J


=2E


I


I:


(V) spod-nji do - lin - ci cer-kva mi sto - ji, Sve - te • ga An-


©ss


5EEHEE3e2e£e£

-* — • — - — - 1


t=t


■*


dra - ža al


$


t=i


?=3=t


tar se li


šči:


Le - po je zma - la • na,


~=pt-^


3=


ta




z rož-cam' o - pi - sa - na : To je za ■ res po - do - ba ne - bes.

6723. Zapisala Loj za Salamu n. — Iz njene zbirke št. 102* Četrta strofa je zamcšana sem iz posvctne, prim. št* 1027 — i02g. Vv. 10. dok = dolg = dolgo.


814 IV. Pesmi pobožne. III. 6724, 6725.

% Na malarja tuđi pozabit ne Bog mu je zdravje dal,

smem, Bog mu je pamet dal,

Ki je to cerkev tak zmalati 25 Da je to cirkvo tak zmalati

znal : znal !


6724.

(Od Sv. Trojice v Halozah.)

Vrožni dolini mi cerkva stoji, Vsaka svoj krancel ma,

SvetgaAndraža oltar se blišči: Naj ga Mariji da,

Lepo je zmalana, 15 Krancel bo zlat v nebesih Z rožci obcirana, enkrat

5 To je zares podoba z nebes ! p oz dravleni bote še, farmani

KjepašeTezusprotfirarema? .,. , , . , . ?*' .

Saj je zadosti nedolžnih fan- Kl » te *9 f rk ^ pomagali vsi : J J t [ Radi ste zlagah,

Srečen je taisti fant, ' _ Cerkvi P?magali,

Kter ma nedolžen gvant, 20 To vam na J J ezus v neb ?f lh 10 Pušelc de doba v nebesih en- « P *

krat. ^ Pozdravleni bodi še, malar-

ček ti, Kje pa Marija krancjungfra- Ki si to cerkvico zmalati znal:

ve ma ? Bog ti je srečo dal,

Saj je zadosti nedolžnih de- s pametjo prav ravnal,

klet ! 25 Da si to cerkvico zmalati znal.

6725.

(Od Sv. Urbana pri Ptuju.)

Na hribu visokem mi cerkva Ge pa Marija krancjunfrove

stoji, maš?

Svetga Andraša oltar se bliši. Saj še maš dosti nedolžnih

Cerkva je zmalana, deklet:

Z rožcami obcirana, 15 Vsaka svoj krancelj ma,

5 To je zares Naj ga Mariji da,

Podoba z nebes! Krancelj bo zlat

V nebesih enkrat.

Ge pa si Jezus, protfirar ti ^ t_ 1 • i_ -i- . i*, r J na g Pohvaleni bodi ti malarček

Ge pa maš dosti nedolžnih . A , . zđa .J' .

otrok ? 20 r S1 ° cer ^ vo ta k zmalati

Srećen bo tišti fant, D A . . x , f znaL

10 Ker ma nedolžen gvant, ^og tl ]? . SI * eč 1 ° đal ' .

Pušelc bo zlat S P^^joj tak ravnal, .

V nebesih enkrat. £ a , S1 to cerkvo

lak zmalati znal.


6724. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke.

6725. Zapisat Janko Šlebinger. — Iz njegove zbirke II str. 42— 43.


IV. Pesmi pobožne. III. 6726, 6727.


815


(Od Sv.

V nizkej dolinici Cerkev stoji, stoji,

V nj ej pa se lep Oltarček blišći:

5 Lepo je zmalana, Z rožami obcirana, Da je zares Podoba z nebes!

Bote pozdravleni 10 Farmani, farmani,

Keri toj cerkvi

Pomagali ste :

Cerkvi pomagali,

Radi dariivali, 15 Naj vam sam mileni

Jezus plati !

Bodi pozdravleni Malarček, malarćek, Ker si to cerkvico 20 Zmalati znal !


6726.

Jurija na Ščavnici.)

Bog ti je srećo dal, S pametjoj tak ravnal, Da si tak lepo Zmalati znal.

25 Kde pa, Marija, svoj Kancl maš, kancl maš? Dosti sem priđe Nedolžnih deklet: Vsaka svoj venec ma,

30 Rada Mariji da, Venec bo mela V nebesih vesela.

Kde pa, o Jezus ti, Piišlc maš, piišlc maš?

35 Dosti sem priđe Nedolžnih fantov: Srečen je tišti fant, Ker ma nedolžen gvant, Piišlc bo mel

40 V nebesih vesel.


6727.

(Iz Frama.)

Dnes je ni zauberk dan, Cirkva je zidana, z' apnom


Marijin imenovan,

Nić se ne žali, moj učeni kri-

stjan. Kaj je nicoj za ni večer, 5 Nicoj je en fajn večer, Jutrč bQ en zavberk dan, Marijin imenovan, Nić se ne žali moj ljubi

kerstjan : Zvčzde še neso ble, morje še

tuđe ne, 10 Bio je zapisano Marijino im§.


je bajsana, 7J apnom je bajsana, zma- lana vsa. Svetniki poj ej 0, angelci pis-

kajo, Nič se ne žali, moj vćrni

kristjan: 15 Le v cirkvo hodi rad, vćrni

kristjan, Služi le Bogu rad, služi le

Bogu rad, Da bQŠ pri njem v' nebesah

enkrat !


6726. Zapisa/ J. Krajne; narekovala Fr. Perše. — Iz Krajnčeve zbirke. V v. 26 je za kancl pač bilo sprva krancl; to se je ipremenilo v kancl (prežnica)

še le v najnovejši dobi, ko se je vpelj a l venec; na paralelnem mestu stoji v na- stopni strofi piišlc!

6727. Zapisal Oroslsiv Caf. — Iz CO. I. 62. VeČi del pesmi ne spada sem.


816


IV. Pesmi pobožne. III. 6728, 6729. 6730.


Dnes je prelčpi dan, Mariji imenovan, Nič s§ ne žali, Moj ljubi kristjan! 5 Zvčzde še nČsQ bile, Mesenc tudč ne, Bilo je zapisano Marijino ime.

Cerkva je postavljena, 10 Z apnom je pobčljena, Prepisana vsa. Svčtniki nam pojeJQ,


6728.

(Iz Frama.)

Angelci trQbentaJQ, Nić s§ ne žali, 15 Moj ljubi kristjan !

Kaki je le ti večer, Da pa te luči tako Krizom gr$dQ, Da pa te luči tako 20 Križem gr§dQ ?

Vstani s$, grčšnik, gor, No pojdi taj z menQ: Le v cerkvo pojdi rad, Moj včrni kristjan !


Vsaki dan se hoče


Gorska mati božja, Češčena si Marija ! Na gorć, gdčr stojiš, Pri tebi je le veselje 5 No tvoj veseli stan.

Kteri imaJQ tu ostati, S§ imaJQ veseliti,


zmisliti sladkogorske Marije. 6729.

(Iz Frama.)

Jaz pak moram daleč pcjtovati Na tujne dčržele.

10 Vsak den bom še na t$ zmislil, PriporQčil se ti bQm Z ednim svetim oćenašem No s ćeščeno MariJQ, Da me le ne bQš zapustila

15 Na moj poslčdni čas!


Na svetu je ni pomoći, ko pri sv. Joštu.

6730.

(Iz Frama.)

Kamor pogledam s svojimi Duša, obupati,


oćmi, Druga ne vidim, ko strašne

reci: Te svčt preti, HudiČ preži, 5 Nijedne pomoći nikdčr ni!

Kaj si zdaj čem pomagati, Ali hočem obupati? Ne daj se, ti


10 Jest ti čem trošt pokazati. Sveteg Jošta ti čem pokazati, On ti če pomagati!

Jaz si bom pak tčrdno na-

prej vzel, Sveteg Jošta bom lčpo prosil : 15 Sveti Šentjošt, Bodi moj trošt, Opreljubeznivi sveti Šentjošt!


6728. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III 66. Zadnji pesmi s/a po- mešani z drtigo.

6729. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III 53.

6730. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III 43.


IV. Pe8mi pobožne. III. 6731.


817


Romarji se poslavljajo od romarske cerkve.

6731.

(Laporje ?)


Gor nam gre s firmam enta Ena lepa zvezda svetla: Tota lepa zvezdica Je trošt našiga serca. 5 V ti zvezdi je zapisano, Romarom vsem zagvišano: Jezus, Maria, Jožef svet, Tebe časti ves zvolen svet!

Pervi štiik smo odzvonili,

10 Boga Očo počastili,

Ker je stvora nebo, zemlo, Ćloveki da dušo, telo. Zahvalen bodi, večni Bog, Ti si celga sveta gospod,

15 En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

Drugi štiik smo odzvonili, Boga Sina počastili, Ker je odreša ćeli svet, 20 Za nas htea svojo kerv prelet. Zahvalen bodi, Jezus Bog, Ti si celga sveta gospod, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

25Tretji štiik smo odzvonili, Svetiga Duha počastili, Ker nam poherban greh

zbrisa Skoz sveti kerst Jeziisa. Zahvalen bodi sveti Duh,

30 Tretja peršona, smilen Bog, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe Časti zvolen svet ves!

Šterti štiik smo odzvonili, Dva svetnika počastili: 35 Svetga Filpa no Jakopa, Jeziisova apostlna.


Tu v toti cirkvi v Laporji, Menovani na Jezeri, Proste, za nas Jezusa, 40 Mario no Jožefa !

Peti štiik smo odzvonili, Svetih pet ran počastili, Svetih pet kervavih ran, Jezus je bodjen v desno stran. 45 Pred njim je križ, za njim

je križ, Oh liibi Jeziis, kaj terpišl Prosim le, pridi nam na po-

moč No nam dai nebesko luč!

Šesti Štiik smo odzvonili, 50 Svetga Firjana počastili:

Vari nas ognja večnega

Ino tiidi časnega.

Vari nas, liibi sveti Firjan,

Da ne bode ogen peržgan 55 Za dušo no telo,

Sprosi nam sveto nebo!

Sedmi štiik smo odzvonili, K časti Marii sedem žalosti. Njena žalost je velka bla, 60 K je vidla Sina mertvega. Prosi, prosi za grešnika, O Maria ti smilena, O kralica zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

65 Osmi štiik smo odzvonili No bomo dol pokleknoli, Da smo se srečno včakali, To svetio zorjo viditi. Hvalimo sveto Trojico,

70 Lubo Mario divico ; Jeziis, Maria, Jožef svet, Pomagai nam v nebesa prit !


6731. Neznanega zapisovavca. — S posameznih HstiČev zbirke št. n, ki mi jih je poslal Jožef Krajne od Sv. Juri ja na ŠĆavnici. Ta list je iz L 1821.

52


L


816


IV. Pesmi pobožne. III. 6728, 6729. 6730.


Dnes je prelčpi dan, Mariji imenovan, Nič s§ ne žali, Moj ljubi kristjan! 5Zvčzde še nčsQ bile, Mesenc tudč ne, Bilo je zapisano Marijino ime.

Cerkva je postavljena, 10 Z apnom je pobčljena, Prepisana vsa. Svčtniki nam pojeJQ,


6728.

(Iz Frama.)

Angelci trQbentaJQ, Nić s§ ne žali, 15 Moj ljubi kristjan !

Kaki je le ti večer, Da pa te luči tako Krizom gr§dQ, Da pa te luči tako 20 Križem gr§dQ ?

Vstani s§, grčšnik, gor, No pojdi taj z menQ: Le v cerkvo pojdi rad, Moj včrni kristjan !


Vsaki dan se hoče


Gorska mati božja, Ćeščena si Marija ! Na gorč, gdčr stojiš, Pri tebi je le veselje 5 No tvoj veseli stan.

Kteri imaJQ tu ostati, S§ imaJQ veseliti,


zmisliti sladkogorske Marije. 6729.

(Iz Frama.)

Jaz pak moram daleč pQtovati Na tujne dčržele.

10 Vsak den bom še na t§ zmislil, PriporQčil se ti bQm Z ednim svetim očenašem No s češčeno MariJQ, Da me le ne bQš zapustila

15 Na moj poslčdni čas!


Na svetu je ni pomoći, ko pri sv. Joštu.

6730.

(Iz Frama.)

Kamor pogledam s svojimi Duša, obupati,


očmi, Druga ne vidim, ko strašne

reci: Te svčt preti, Hudič preži, 5 Nijedne pomoči nikdčr ni!

Kaj si zdaj čem pomagati, Ali hočem obupati? Ne daj se, ti


10 Jest ti čem trošt pokazati. Sveteg Jošta ti čem pokazati, On ti če pomagati !

Jaz si bom pak tčrdno na-

prej vzel, Sveteg Jošta bom lčpo prosil : 15 Sveti Šentjošt, Bodi moj trošt, Opreljubeznivi sveti Šentjošt!


6728. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. III. 66. Zadnji pesmi sta po- mcšani z drugo.

67 ag. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III 53. 6730. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. III. 43.




IV. Peami pobožne. III. 6731.


817


Romarji se poslavljajo od romarske cerkve.

6731.

(Laporje ?)


Gor nam gre s firmamenta Ena lepa zvezda svetla: Tota lepa zvezdica Je trošt našiga serca. 5 V ti zvezdi je zapisano, Romarom vsem zagvišano: Jezus, Maria, Jožef svet, Tebe časti ves zvolen svet!

Pervi štuk smo odzvonili,

10 Boga Očo počastili,

Ker je stvora nebo, zemlo, Ćloveki da dušo, telo. Zahvalen bodi, večni Bog, Ti si celga sveta gospod,

15 En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

Drugi štuk smo odzvonili, Boga Sina počastili, Ker je odreša ćeli svet, 20 Za nas htea svojo kerv prelet. Zahvalen bodi, Jezus Bog, Ti si celga sveta gospod, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

25Tretji štiik smo odzvonili, Svetiga Duha počastili, Ker nam poherban greh

zbrisa Skoz sveti kerst Jeziisa. Zahvalen bodi sveti Duh,

30 Tretja peršona, smilen Bog, En kral, cesar zemle, nebes, Tebe časti zvolen svet ves!

Šterti štiik smo odzvonili, Dva svetnika počastili: 35 Svetga Filpa no Jakopa, Jeziisova apostlna.


Tii v toti cirkvi v Laporji, Menovani na Jezeri, Prosft. za nas Jezusa, 40 Mario no Jožefa !

Peti Štiik smo odzvonili, Svetih pet ran počastili, Svetih pet kervavih ran, Jezus je bodjen v desno stran. 45 Pred njim je križ, za njim

je križ, Oh liibi Jezus, kaj terpiš! Prosim le, pridi nam na po-

moč No nam dai nebesko luč!

Šesti Štiik smo odzvonili, 50 Svetga Firjana počastili :

Vari nas ognja večnega

Ino tiidi časnega.

Vari nas, liibi sveti Firjan,

Da ne bode ogen peržgan 55 Za dušo no telo,

Sprosi nam sveto nebo!

Sedmi štiik smo odzvonili, K časti Marii sedem žalosti. Njena žalost je velka bla, 60 K je vidla Sina mertvega. Prosi, prosi za grešnika, Maria ti smilena, O kralica zemle, nebes> Tebe Časti zvolen svet ves!

65 Osmi štiik smo odzvonili No borno dol pokleknoli, Da smo se srečno včakali, To svetio zorjo viditi. Hvalimo sveto Trojico,

70 Liibo Mario divico ; Jezus, Maria, Jožef svet, Pomagai nam v nebesa prit !


6731. Neznanega zapisovavca. — S posameznih HstiČev zbirke št. u, ki mi jih je posla I Jožef Krajne od Sv. Jun ja na ŠĆavnici. Ta list je iz L 1821.


52


818 V. Pesmi pobožne. III. 6732

Slovo od sladkogorske Matere božje.

6732.

(Od Sv. Jurija na Šćavnici.)

V solzah mi plavajo moje oči In srce od žalosti v meni kipi, Ker moremo danes slovo jemat, Preliiba Marija, morbit zadnjokrat.

5 Kolko staršev je lani z otroci to bio, Kolk bratov in sester častilo lepo, Kolk zakonskih starih in mladih ludi Je lani to bilo in letos njih ni!

Tud starček ves sivi je lani tii bil ioln tebe, Marija, prav lepo častil: Će danes pogledam okoli, ga ni, Gotovo že v hladnemu grobu prhni.

Prijatel s prijatlom je lani tii bil, S teboj, Marija, se tii veselih 15 Al letos je priča eden sam, Ti drugi znabit je že pokopan.

Tud sin sam z očetom je lani tii bil, Tukaj pri Mariji se je veselih Oh oče premili, kde danes ste vi, 20 Sin milo zdihuje in kliče k Mariji.

Će vprašamo hčerko, kje so nje mati, Priromali semkaj k Mariji so radi: »Oh žalosti, milosti!« nam odgovori, »Oh zmisli, Marija, njih duše se ti!« 

25 Će okoli pogledam, me srce boli, %Kolk lani jih tu bilo, ki letos jih ni ! Od Sladke gore so jemali slovo, To leto pokopani so v crno zemljo.

Tud z nami zgodilo se ravno tak bo, 3oZnabiti smo letos to zadnjokrat to. Le sklenmo: Marija, usliši ti nas, Te prosimo, k pomoči nam pridi vsak čas !

Oh smili, Marija, se romarov ti,

Naj vsaki bo vslišan, ker priđe k Mariji!


&3&


673a. Zapisa/ Jožef Krajne; narekoval godec Fr. Kreft. — To pesem podajam kot vzorec slovesa, s katerim se romarji poslavljajo od romarske cerkve. O nje narodnosti je paČ dvomili.