Slovenske narodne pesmi (Štrekelj)/Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu.

Slovenske narodne pesmi (Štrekelj)
Del III. Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu.
Karel Štrekelj
Spisano: Postavila Ilona Jerič.
Izdano: Ljubljana: 1904-1907. Izdala in založila Slovenska matica.
Viri: http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog
Dovoljenje: PD-icon.svg To delo je v  javni lasti, ker so avtorske pravice potekle.
Po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah (59. člen) trajajo avtorske pravice še 70 let po avtorjevi smrti.
Za anonimna in psevdonimna dela (kadar ni mogoče nedvoumno ugotoviti avtorja) trajajo 70 let po zakoniti objavi dela (61. člen).
Stopnja obdelave: 25%.svg V tem besedilu je še veliko napak in ga je potrebno pregledati ali pa še ni v celoti prepisano.
Izvozi v formatu: EPUB silk icon.svg epub      Mobi icon.svg mobi      Pdf by mimooh.svg pdf      Farm-Fresh file extension rtf.png rtf      Text-txt.svg txt


Del III. Pesmi za posebne prilike.

Razdelek II. Pesmi na kolu in plesu.

Razdelek II.

Pesmi na kolu in plesu.

Oddelek H.

Pesmi na kolu (v Belih Kranjcih).

Poljansko kolo.

A. V Trgu. 5181.

»Kolo (narodni ples) — pri kterim se dekleta, tudi mlade snahe (žene), vzajemno (nasprotno) na suknjah za žepe deržeče na podobo šestila okoli vertć, dve stopinji naprej, eno nazaj gredć — se v nekterih kraj ih v svoji stari svetač- no8ti še zmerej vodi, v nekterih se je pa tudi že opustilo. Med njimi je vselej ena vodja, in sicer taka, ki je narbolj urna in narveč pesmi vć, zakaj kolo se popevajoče vodi, dokler se ples ne zaČne; kader se pa ples začne, od stopi jo vse ttste, ki so slabe ali pa ki ne znajo na las z vsimi drugi mi dve stopinji naprej, eno nazaj poskočiti, zakaj v enim trenutji morajo nogć vsih po zemlji poteptati in zopet odskočiti v zrak. Stari trg v Poljanah je bil njega dni velikonočni pondeljek pred večernicami včs v takih igrah in vse je od perja gromelo, ker vsaka vas iz ćele fare je ondi na svojem prostoru svoje kolo praznovala. Kolo se začne vselej s pesmijo:

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Prelepih vsih mladih devojk itd.

Vsled tega se pojejo razne pesmi v čisto serbsko-horvaškem narečju, odlog nekterih majhnih premer, de se Človek prečuditi ne more, ako pomisli, kako so se te pesmi na Kranjsko zemljišče zasaditi mogle. Kolo se v naši dobi redkokrat vodi, samo v velikih prazni kih in na piri (svatbi) drugi dan po poroki, ako ne vesta ni vdova.« 

5182.

Po Navratilovih ovedbah se igra še kolo v Trgu, v Predgradu in v Deskovi vaši, in to skoraj vse velike praznike, pa ne pred večernicami, ampak po ve- černicah. »Snahe ne plešejo več, ampak le dekleta in fantje. Napevi so pesmicam


5181. Popisa/ in zapisat Jurij Kobč v »Novicah« 184J. str. 41$. Prim. $182, 5186, sigo.

5 1 81. — 5184. Pesmi je zapisa/ Jure Koce iz Trga; po župniku Rezku jih je dobi/ Ivan Navrati/ in jih objavi/ z uvodnimi opomnjami v *Ljub/jan- skem Zvonu* VIII. (1888) 416, 4gj — 495. Iz njegovih drugih opomenj posna- memo samo g/avne tn pristavimo nekaj svojih: taki, kakor jih sploh pojo naši Vlahi okoli Metlike; vendar ima pa vsaka pesem nekaj drugačnega, kar pa tujec težko razloČi. Tako se mladež vrti in p6je, stari pa okoli stoje, gledajo in tobak (duhan) pušijo.« V Trgu se poje najprej ta pesem:

a)

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Vseh mladih divojak! Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo!

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor Vseh mladih junakov!


Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo !

Zbiraj se, zbiraj, lepi zbor 10 Vseh mladih snašic ! Ajde, kolo, da skočimo, Da to trato povalimo !

Kakor v Metliki in pri Srbih in Hrvatih, tudi v Trgu prihajajo za pravim kolom na vrsto pesmi, ki se popevajo v kolu, pa se ga ne tičejo čisto nič. Take so :

V našem polji zlata jablan, Daj Bog, daj nam dobro

leto! Daj Marija, daj nam Bog!

Pod jablanko zlata miza, 5 Daj Bog, daj nam dobro

leto,

Prvo palo v naše polje : 15 Naše polje obrodilo.

Daj Bog, daj nam dobro

leto, Daj, Marija, daj nam Bog!

Drugo palo v naše gore: Naše gore obrodile.


Daj, Marija, daj nam Bog! 20 Daj Bog, daj nam dobro


Jokol' miže zlati stoli, Na njih sedi Bog, Marija! Daj Bog, daj nam dobro

leto! 10 Daj, Marija, daj nam Bog!

V rokah ima zlato kr&pel, Hiti se vč zlato jablan, Doli padu tri jabuka.


leto, Daj, Marija, daj nam Bog!

Tretje palo v naše selo, Naše selo zdravo, oj veselo : Daj Bog, daj nam dobro

leto, 25 Daj, Marija, daj nam Bog!


Ki za kolo,

Naj gre z nami v kolo,

Ki ni zdto,

Naj od strani gleda.

5 Da si, da si moja, Imela bi drdga.


5184.


Nisem, nisem tvoja, Ni braca tvojega;

Več sem, več sem svojega, Milega drdgdga, 10 Koj me, koj me ljubi, Popustit' me neče!

K U. 5182. Po razjasnilu župnika Rezka je povdarjati: Zbiraj se, zbiraj, lepi

zbdr. * Useh mladih divojdk, dalje Useh mladih junakdv in Useh mladih sna — Šfc. V 3. in 4. verzu imamo osmerce: ajde kćlo, ći skočimo (s čemer primerjaj pri Vuku I. (1841) ij6: Skoči, kolo, da skočimo. — Prim. št. 5181, 5186, sigo,

Kšt. $183. Verz 8. pojo zdaj: Na njih sedijo Bog, Marija, sv. Peter {iz starega; Na njih sedi Bog, Manja, * Bog Marija, sv. Peter) — 11 kr6pel = krepelo ali krepeiica. — Glej opomnjo k št. $189.

K št. 5184. Primerjaj konec št. 5186,

d) Kraj bunara deteljina trava, glej Št. 2332.

b) Ena ptič'ca sproletela In to pesmico zapela

Iz te dežćle Štajarske, Od Marije žalostne itd.

Ta pesem je čisto slovenska, glej I. Št. 555.

B. V Predgradu. 5185

Za kolo se dečaki (fantje) in deklice zbero sredi vaši na trati. Nekoliko dečakov in deklet stopi na to stran trate, nekoliko pa na 6no stran; prvi začnejo proti drugim popevati, drugi pa jim odpevati tako kakor v Metliki, samo da se v Metliki igrd in popeva po kolu, v Predgradu pa že pred kolom. In sicer pojo pesem :

a) Most

A. A.

Je-li trd ta vaš most? 10 Iz česa ste ga delali?

Brojeli broj, bronjke

Vera je trd 'se ko kost. g

Brojeli broj, bronjke Iz te repe r j bane)

br °J ! Iz teh rakovih košćic

... ^ x x A -> Brojeli broj, bronjke

Ali gremo žiher cez vas most ? b r o i !

5 Brojeli broj, bronjke j

broj. 15 Vi ste, kume, šmrkani,

a., ~*' x A Brojeli broj, bronjke

Ziher greste čez naš most, J broi !

Brojeli broj, bronjke o

„ . . , , , Dr0 J • Vi ste vrh glave grintavi,

Saj 1 je trd, kako kost. p od očimi , esnivi

Brojeli broj, bronjke Brojeli broj, bronjke

br °J ! broj!

Potem se bližajo 6ni tem in se začno zdraviti (pozdravljati), nato pa zopet popevati : /?) Kolo.

5186.

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih junakov!

'Seh lijepih, mladih djevojak ! 5 Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih snašicah!

5185.— 5194. Popisa/ in zapisa/ Jure Rade; po župniku ReŽku je dobi/ ta popis Navrati/ in ga objavi/ z ohomnjami v » Ljub/janskem Zvonu* VII L (1888) 49$—$oo, S5 l —5§3* Radi poaaje popis v obliki pripovesti, jaz sem njegov popis na kratko posne/ in rabi/ za njegov proš/i Čas sedanjik.

K št. $185. Verz j. poda je fttden, nerazumljiv pripevek. — S to pesmijo primerjaj št. $200, $202, 3208, $200.

K št. 5186. 4 junakov: beseaa junak rabi Poljancem samo v narodnih pestnih; sicer se je kakor dečak mora/a umekniti tujemu fantu. — Konec pri- merjaj s št. §184, sredo pa s koncem št. 5190.

'Se selo je Juretu na ruko, Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor!

Tako ti Boga, Djuro mlad! Koj je za kolo,

Kam bi ja grade dohajal Naj gre . . . h kolo,

10 Od tvoj 'ga grada do moj 'ga! Koj ni za kolo,

15 Nek' od str&ni gleda!


Potem začno dečaki s pištolami streijati in vriskati, dekleta pa popevati vsakovrstne pesmi, n. pr.:

7) 5I87.

Igraj kolo, igraj kolo, (Nato dečaki :)

Dvajset ji dva igra! Igraj kolo, igraj kolo,

U tem kolu lipi Jure igra. Dvajset ji dva igra!

Lipi Jure sladka usta ima: U tem kolu lipa Kata igra,

5 Da me hoče, da me hoče, 10 Lipa Kata lipa usta ima :

Da poljubi š njima! Da me hoče, da me hoče,

Da poljubi š njima !


Tako se popeva za vsakega dečka in za vsako dekle, kolikor jih je v kolu 1 — Po drugih raznovrstnih zapojo pa zopet v kolu:

d) 5l88.

Skoči, kolo, da skočimo, Da se malo zveselimo, Da si drage izbiramo !


Pri tem začno vsi skakati okoli na okoli, dečaki pa streljajo zmerom iz pištol. Ti kupijo tudi po par veder vina in pijć potem v kolu, ž njimi vred tudi dekleta.

Vsaki dečak pa ne sme v kolo (n. pr. dokler ne navrši kakih 18 let); tako tudi dekleta ne. Tudi dečki iz druge vaši ne smejo v kolo, ker se sicer precej — stepć, dekleta pak smejo, zlasti če so lepa in izvrstna. Dečaki iz drugih vaši morajo, kakor domači še nedorastli dečaki in dekleta gledati od strani ; tako tudi tišti, ki so že prestari ali prestare. Mlajši dečaki in dečki vlačijo mlade deklice in prestare na stran od kola, tako, da se morajo nekaterikrat smejati vsi vkupe. Imajo pak tudi kletarja, ki jim v kolu vino toči in daje piti; tako tudi kakemu odličnemu možaku, ki gleda od strani. V lepem vremenu igrajo tudi do ii. ure zvečer pri luči, ki jo postavijo na sredo v kolu, zraven nje pa lodrico vino, s katerim se krepčajo.

V kolu pojo tudi še tako:

B) 5189.

V našem polju zlatna jablan, Daj nam ga Bog!

Daj Bog, daj Marija dobro Pod jablankom zlata miza,

leto, 5 Okol 1 miže zlati stoli.

Po št. 5188. »Skakati okoli na okoli*: svedok primerja to skakanje Štajer- skemu plesu.

K ft. 5189. Primerjaj številke 50J6, s°77^ 5 I0 4> 5 I0 5> 5 r °8, 5116, 5193; 8 kloper = kropel — 9 je] tiskano napak se — 16 rastavica = 3 ali 4 snopi skupaj; 21 v rkp. prevezoc.

Na njih sedu Bog, Marija, Bog, Marija, sveti Petar. V rokah drži zlatno kloper, Shitijo se vu jablanko, 10 Doli padu tri jabuka. Prvo palo v naše selo, Naše selo 'se veselo. Drugo palo v žitno polje,


Žitno polje obrodilo : 15 Šaka latka dva vaganka, Rastavica po kuplćnik. Tretje palo (v) vinske gore, Vinske gore obrodile: Stara trta tovor vina, 20 Grebenica po lodrico I prevezec po vedrce I


Dalje pojć tudi: £") Marija Boga rodila,

Ke ga rodila, povila, itd. glej I. št. 431.

O binkoštih pa so peli:

v) 5190-

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor 'Seh lipih, mladih djevojak I 'seh lipih junakov!


Prvo kolo djevojačko, 5 Drugo kolo 'se junačko, Tretje kolo 'se snašinsko.

Gledala ga z Rima gospa. Ne glej kolo, rimska gospa !

Ja ne morem od žalosti, 10 Dje moj dragi druge ljubi.

Drugoj kupi zlat prstenac, Meni neče svinčenoga!

15 Iše brat bracu govori :

»Ženi ti mene, bratec moj U > > Jast bi te ženil rad, prerad, Al' te nemam dobro ke, Ko te neču ko Ane,

20 A Anice doma nej. Anica prošla prek morja Žlahtnega gvanta kupovat, 'Se žlahtnega, skerletnega. « «  Iše brat brat bratu govori :

25 »Prodaj ti meni beli grad 'Se iz drobnega kamenca, 'Se iz žutega bisera, Kam bi ja (k) gradu dohajal Od moj 'ga grada do moj 'ga.« 

30 Iše brat bratu govori : » » S toga ne more ništa bif ! « « 

OkrepivŠi se z vinom, se zopet dečaki oglase:

Mili bože, čuda velikoga, Ke izbije mali velikoga. Puška puci iz drugoga kola I ubije Ivana junaka.


5 Igraj, kolo, dva luga zelena !


Nišo ono dva luga zelena,

Več je ono ta zvezda danica.

Na nji kola Marija devica,

Sinka Boga na rokah držijo.

10 Pomozi Bog, pomozi Bog!

Napi(j) meni, a ja ču tebi.

V Predgradu igrajo kolo o veliki noći, o binkoštih, na svetega Janeza Krstnika god, o božicu, na sv. Štefana, na sv. Janeza, na sv. tri Kralje in na novo leto. Navadno se začne kolo igrati Še le po večernicah t. j. ob 3. ali 4. po- poldan ter se igra do 8. in 9. ure zvečer; na sv. Ivana evangelista začnejo precej ob pol enajste ure dopoldan ter igrajo do treh popoldan, potem gredć južinat; po južini, ob treh ali Štirih začno pa zopet ter igrajo do 9. ure zvečer. Navadno je, da enkrat »skačejo«, kadar kolo igrajo, in spet počasi okoli kolaj o in pojejo vsake vrste pesmi in tudi druge pesmi, ter se veselije

K št. sigo. Zvarjena iz več pesmi; primerjaj Št. 5186.

Na sv. Janeza Krstnika dan je taka navada: Zvečer ob 8. uri se zberć iz vse vaši fantje ali dečaki in dekleta, vzamejo voz in gredo po vaši drv zbirat. Vsaka hiša mora dati, če ne, vzamejo si jih sami. Ta drva odpeljejo četrt ure daleč iz vaši na trato, zakurijo ogenj in pri tem ognju igrajo kolo ali plešejo ter popevajo razliČne pesmice vso božjo noč do belega dne. K temu kolu pojejo najprej :

5*92

Sveti Ive kres nalaga Na Ivanje zvečer na večer. 'Si kresniki na kres dojdo Na Ivanje zvečer na večer. 5 'Si kresniki i kresnice


Na kres dojdo na Ivanje, [Na Ivanje zvečer na večer]. Samo nije rože Margete Na Ivanje zvečer na večer. 10 Roža Margeta doma se spleta Na Ivanje večer na večero.


5193

Zbiraj se, zbiraj, lipi zbor, Pojdmo v kolo, dragi moj ! Malo cupni, malo lupni, Da se trese ćeli dom! 5 Z okom sevni, grlom pevni, Nogom skoči kakor grom! Noga lahka, srce zdravo, Kolo leti kako djavo(l). Poskočice djevojčice, 10 Kaj so htele, to so i smele.


Daj nam, brate . . ., piti, Dej nam iz vrča vina uliti, Poj svim brzo pa natoči, Da nam bratja bol(j) poskoči. 15 Jasno je nebo široko, Žarko je sunce visoko: Moja draga je daleko, U sred kola u popreko I na ovu do mene.

5*94

Hvatajte se kola toga, Od višnjeg' je ono Boga. S rukom drži bratac brata, Blizi srca njega hvata. 5 Muzik svira, srce dira, Kolo, kolo muzik svira, Noga zemljo ne dodira.

Dajmo, brate, ijujuju!

Momci čili podvikuju. 10 Muzik svira, ne da mira,

A još više, djevojčice,

Njihe oči i nožice.

Dej, brate, ijujuj !

Kteri bi taki momak bil, 15 Ke se ne bi pošalil!


Metliško kolo. 5195

Kolo se igra v Metliki na velikonočni pondeljek po večernicah pod milim nebom na ,pungrtu', travniku blizu sv. Marti na cerkvice. V stari dobi so je igrala odrasla dekleta in snahe po dvakrat na leto, na velikonočni pondeljek in prvo nedeljo potem; takrat je bilo »devojačko«, zdaj pa je meševito, t. j. igrajo je

K št, 5192. Primerjaj št. 4985 in 4985 ter 5012 in $013.

K št. 5194. 5 muzik = muzikant.

5195. — 5200. Zapisala Anton in Ivan Navratil. — Priobčil Ivan Navratil v »Ljubljanskem Zvonu« VIII. (1888J 294 — 298, 337—341 2 mnogimi opomnjami ', od kaierih posnamem U te: dekleta in fantje. L. 1888. je je igralo i5 deklet (dekličev) in sedem fantov od 17. do 25. leta; mlajših deklic ne marajo, ker bi bile preslabe. Dokler ne pride vojarinka (voditeljica), se igrajo »robčece« (gl. ^Zvon« 1888,296); ko pa se prikaže ona med nje, se postavijo v vrsto in se primejo prvi (gorenji) dekliči za roke, zadnji (dolenji) pa za zvite robce, ker se roke pri plesu rade spote in potem lehko izmuznejo, da kolaš odleti kam strani. Da se ne zgodi kaj takega, se morajo čvrsto držati za robce, pa vendar padaj o dolenji, ker morajo na znak naglo teci. Gorenji dekliči se držć za same roke, ker se samo obračajo in jim ni treba derjati navzdol. Poprijemši se tako za roke in robce, se začno, pope- vajoč nastopno pesem, pomikati najprej v ravni vrsti za vojarinko, ki jih vodi, iz doline ali z ravnice na majhen hribec na koncu te ravnice. Ko pridejo na vrhunec, se zasuče vojarinka, za njo in okoli nje pa vsa vrsta ter se vrti in spušča, neprenehoma popevajoč, rekel bi povitično (spiralformig) navzdol. Ko se kolo razvije na ravnici, počnć zopet kakor prvič v ravni vrsti pomikati se navzgor, z vrhunca pa zopet na poprejšnji način sukati in spuŠČati se navzdol itd. itd., dokler ne izpojć vse pesmi, ki se po stari navadi popeva v kolu. Pravzaprav so to štiri pesmi (sprva jih je najbrž bilo pet), pojo pa jih brez presledka, kakor bi to bila samo ena pesem.

a ' Igraj, kdlce, nč postavaj, Ni div6jka nakinččna,

Nisam d6šal k61a igrat, 5 Nit* ves&lce pozlaćeno.

Nčg' sam ddšal divoj'k 'zbirat,

... 5196.

K6mu mćrem ljuba biti? Lćpa moja sladka vusta,

Črnemu, mal'mu V6gran- 10 K6ga bćdo k&ševala?

čičku. Črn'ga, mal'ga V6grančička.

Kč b* imela crne oči, Lćpe m&je bćle r6ke,

Včljala bi kralj - gosp&na K6ga bćdo dbjemale?

5 I njegove svčtle sablje. Ćrn'ga, maPga V6grančfčka.

Lćpe moje crne oči 15 Lćpe moje bćle n6ge, K6ga bćdo pdgledvale? Zd kom bćdo p6hajdle?

Ćrn'ga mal'ga Vogrančička. Zd crnim, malim V6gran-

. čičkom.

7) 5I97.

V gradu so vis6ka vrata, Z bćlim hlćbom, ž61tim si-

Nd njih sčdi crna Kata. rom.

Na vrtil je tr6je zćlje, Mlinarica žlćb zapferje,

Tr6je zćlje i korćnje. Naj zapferje i odperje,

5 Vsi poličkom pred sodfčkom, Bog ti plati, star' na kdnju !

d) 5198.

(Završek). Rdćča zlatca n6simo,

Odprite naša vratca 5 Okol* sebe srebrn pas,

Ćez tri rdćča zlatca. V vsdkem žepu stć dukat. Sive k6nje vćdimo,


K št. 5195. 2 kola] nekdaj kolca.

K Št. 5196. Verz 1. mćram — 2 Črn'mu — 4 nekdaj Valjala. K Št, 519J. Verz 9. Prim. Vukove Srpske nar. pj. I. 294 (št. 400) in št. 5207. K Šk $198 Verz 1. Odprite] zdaj Odprite nam — 2 zlatca od zlatec ,dukat e (gen. za tri kakor v hrvaščtnt) — 3 nekdaj kojnce.

Ko začne vojarinka popevati završek, vzdigneta zadnja kolaša (pred- zadnji desno, zadnji pa levo roko z raztegnenim robcem kvišku, stojeČ vsaksebi, kakor podboja pri vratih) in zdaj teče vojarinka, vodeč za seboj vso, ž njo vred neprenehoma popevajočo vrsto skozi ta od p rta »vratca*. Zadnja dva se previjeta, in pri tej priči izginejo tudi ,vratca 4 . S tem je kolo pri kraju.

Po končanem kolu se začenjajo igre s petjem, najprej rešetca, potem most.

f) Rešetca.

Ta igra s popevko vred se zove tako zato, ker stoje pri tej igri dekliči v eni vrsti, dekle za dekletom, kakor rešeta na sejmu. Zdaj pride vojarinka, držeč se samo z enim dekletom za roke, in hodeč okoli vrste poje s tovariŠico vred, kot da so prišli prošnjaČi (snubači) snubit. Ženska prošnjača prosita, mati (ki si jo moramo pa le misliti poleg vrste) pa odgovarja (odpeva) z vsemi hče- rami vred tako:

5*99.

(Prošnjača). Suha hruška z&cvete,

Mi bi rad' dekliča. Onda n&zaj pridi!

(Mati). (Prošnjača).

Ja jo nćdam m6žu. Z Bugom, z Bugom

(Prošnjača). 10 Vsem vćrnim slugom,

Če jo nčdaš sdma, Ki ste nam dali,

Vzamem ti jo s&ma. Da pćjdete z nami. (Mati). (Tekajoč okoli vrste):

5 Pdjdi, pdjdi, moja hći, Hindr, handr, žumbr,

Skoraj nazaj pridi: Vsake žumbrske družine!

Po besedah ,skoraj nazaj pridi* se loči prvo dekle spredaj od vrste in prime za roko tisto dekle, ki hodi z vojarinko.

To pesem ponavljajo na isti način za vsako ,hčer* posebe, dokler voja- rinka ne izprosi vseh tako, kakor je izprosila prvo, samo da vodi vsak pot po eno izprošeno dekle veČ sabo okoli 6ne vrste, tako da hodijo zdaj vsi izprošeni dekliči ž njo vred veselo prepevaje svoj ,Hindr, handr, žumbr* za njo; potem pa je konec rešetcem. Zgodi se pa tudi, da pobere vojarinka zadnji dve ali tri deklice na enkrat.

f) Most.

P° 3* 4* 5 P rav samih dekličev ali pa dekličev in deČakov (fantov) se postavi za roke držeč proti solnčnemu vzhodu; tem nasproti se postavi tudi toliko parov (z vojarinko v prvem paru). Potem začnć vrsteč se popevati tako:

5200.

4 Varijanta I. „

J£-li trden t£ vaš mćst? »On je tiji kakor kćst.« 

Prar&ža, roža, prun- Prardža r6ža, prun-

g£r je naš! gar je naš!

K Št. $n)Q' Verz 1. zdaj: Mi bi radi dekliča — 11 Ki] zdaj Kteri — 13 S temi beseaami so nekdaj oponašah in dražili Kočevarje.

K št. 5200. Verz 2. nekdaj; Praroža roža, pungrt je naš. S praroža roža prim. č.-stov. bože prebože. — u Ta se imenuje kak bogat gospod Metličan ali tak, ki tedaj živi v Metliki. — 15 nam. darežljiva. S to pesmijo primerjaj

  1. • S l8 S> 5 2 ° 2 > 5*08 in 52oq.

Navratu dokazuje nadalje, da je metliško kolo nastalo med Hrvati- čakavci in da je šćasom še le prispelo v Metliko. Slovenskega značaja so pesmi 5/96, 5197, sjq8 in $200, čakavskega pa $195, 5199.


III. — U. Pesmi na kolu in plesu. A. 5201.


A. 5 Iz česa ste ga dćlali ?

Prar6ža r6ža, prun- g&r je naš! B. »Iz zlata, srebra delali.«  Prar6ža r6ža, prun- g&r je naš! A. Komu ste zlato pdkrali? 10 Prar6ža roža, prun-

g&r je naš!


B. »Gospodu — I — pokrali.«  Prar6ža* r6ža, prun- g&r je naš!

A.

Mi smo njih(o)vi kmetiči, Mi č'mo gospćdu p6vedat. 15 Vi ste držljiva gčspoda: Kdj nam mite ddjete?

B. »Črnooko deklico.« 


Varijanta II. je enaka prvi, samo na koncu je to drugači:


A. Mi smo njihovi kmetiči, Mi č'mo gospodu povedat'. Praroža, roža, prun- gdr je naš!

B.

Vi ste držljiva gospoda: 5 Kdj nam mite dajete? Praroža, roža, prun- g&r je naš!

A. »Ććte nas ptistit' trikrat skoz, Da si žofrdna ne zmočimo.«  Praroža, roža, prun- gdr je naš!

B.

10 Žiher preskćčite trikrat skćz, Da si žofrana ne zm6čite. Prar6ža, roža, prun- gar je naš!

Tako pojoč vzdignejo vse visoko roke in vojarinka pelje svoje skoz, druge zdaj gredo na poprejšnje vojarinkino mesto, vojarinka pa ostane tam, kjer so stali poprej oni, drugi, in igra se začne znova. Ne začne je pa vojarinka, ampak oni, mahaje z rokami in ponavljaje isto pesem Jeli trden ta vaš mćst*. Voja- rinka s svojimi odgovarja tako, kakor so poprej oni njej. Tako se vrstć dalje, naposled pa gredć vsi skozi most, pojoč »Ćrnooko deklico«.

Prej se je Metliško kolo završevalo še le v mestu zvečer o * zdravi Mariji«, zdaj pa se završuje z igram i vred že na pungrtu. Tudi se dečaki več ne pre- skakujejo in ne nosijo več »turna«.

Crnomaljsko kolo, 5201.

V Črnomlju se je kolo že opustilo okoli 1878. leta, pa so je leta 1888. zopet oživeli. Prej se je igralo na velikonočni in binkoštni pondeljek na »placu c, 1. 1888. pa so kolale same deklice od 16. do 22. leta na »gričku« nad Črnomljem. Pele so dve pesmi, prvo v kolu, drugo pa v igri most. Obe igri z napevom vred je zapisal L. Kuba. Besedilo je prepustil J. Šasiju, ki je je poslal Navratilu (varijanta I.); ta je pozneje dobil od Josipine Schweigerjeve, ki se je sama bila vdeležila kola in igre, popolnejši zapis (II.).

5201.-5202. Zapisali. Navratil. — Iz *Ljubljan. Zvona«. VIIL (1888) 748 — ?4g. Pesem $201 se po je navadno kot svatovska. Njene varijante glej med temu Varijante pesmi 5202, glej v št. 5185, 5200 in 5208— g* Vnji se poje vsaki verz (ražen g. in to.) dvakrat.

a) Kolo.

Varijanta I.

Jeleno, vsa gora zelena, »Pijte, jejte, moj'ga bratca Nutri raste trava ditelina. konjci,

Žela jo je spremlada devojka Jutri bote daleč putovali:

Zlatim srpom, belimi rukavi. Cez te gore, gore visoke,

5 Nesla jo je svoj'ga bratca Čez te vode, vode gliboke. « 

konjcem :

Varijanta II. (Vsaki verž se ponavlja.)

Aj zelena je vsa gora ... 5 A j nesla je je spred bratce-

Aj notri raste trava detelina. vim kojncem :

Aj žela je je spremlada de- »Aj pite, jejte, moj'ga bratca

vojka, kojnci,

Aj zlatim srpam, z bejlimi Aj jutri bote daleč potovali :

rokami, Aj čez tej gore, gore so visoke,

Aj čez tej vode, vode so široke. « 

NI ost.

Varijanta I.

Al* je trden ta vaš most? 5 »Iz lete repe šnitane.«  Prerožaroža, brunka Komu ste jo ukradli?

je naša! »Našemu gospod' županu,

»Aj je trden, trden kakor kost.« 

Iz česa ste ga zidali? On je naš dober oče.« 

Varijanta II.

Al' je kaj trden ta vaš must? »Naš'mu gospud' županu.« 

Spreroža roža, brun- Mi vas hoč'mo zatožiti.

ka je naša! »On je naš dober oče,

»Aj, je trden, trden kakor 10 Ker nam nič ne sporoče.« 

kust.« Al' č'te nas pustit trikrat

Iz česa ste ga zidali? skus?

5 »Iz lej-te repe šnitane.« »Al* pejte, pejte trikrat skus,

Komu ste jo ukrali? Zdignite gor' visok* rokć!« 


Viniško kolo. 5203-

Na Vinici in v njeni okolici se igra Še kolo posebno o božicu vselej po večernicah; vendar se je ta navada opustila že močno. V stari dobi so peli nekaj izvirnih pesmi za kolo, zdaj pa se popevajo navadne narodne popevke, kakoršne so gorenjske ali koroške Četverovrstične. Ena izmed starih se je začenjala tako:


5203.-5205. Popisal Fr. TroŠt; briobčil Iv. Navratil v » Ljubljanskem Zvonu* VIII. (1888) 554—556; tudi E. Volčič je v *Slovanu* 1887, 380 raz- glasila da se okrog Vinice še igra kolo, da mu je pa Trošt poslat nekoliko pri-


IH. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5204 — 5207. 223

a) Hajdi, hajdi, draga moja, L'jepa ti je devojčica!

Hajdi brzo, mileno, 5 Igraj brzo i veselo,

Kolo igrat, duša draga, Mlada moja rožica !

V sosedni fari na Vrhu Še zdaj plešejo kolo, pa samo 4 do 5 parov in to ženske in moŠki, a ne ravno, da bi jih bilo enako Stevilo; pesem pa je ,se- danja narodna*.

Narodne v kolu so tudi te: fi 5204.

Fantič pride pod okence, Klobuk si je na glavo d'jal.

Potrkal je na polkence. Fantič pride sred' vaši,

Mamka pa prav'jo: »Kje je Zavriskal je na vse strani.

ključ, Mamka pa pravijo: »Fantgre

Da grem — po luč.« v vas,

5 Fantič se je svetlobe bal, 10 Ki ima lep glds!« 


7) Vis6kesogore; priobčena je že pod Št. 1478.

fi) Štiri muzikanti — Naredite eden marš; objavi se spodaj med vojaškimi.

•) 5 2 <>5

Da sem znala, ne bi se udala, Pak od zore do temne noči.

Da je Ivo čuden pijan'c : 5 Kad lunica sveti, on prolazi

Pije po noči do belega dana, K svojoj dragoj ljubici.

5206.

(Iz viniškega okraja.)

Devojčice, popevajte, Fantje, simo pristopajte,

Koje pesmice le znate, Z nami pesmi popevajte !


5207.

(Belokranjska.)

Use Kosini, Nikolini, Prošal Petar na Vintaro

Igraj kolce, ne postavaj. Ljubi hale kupovati.

Nisim došal kolca igrat, Zdrava ljuba hajlo drla,

Neg sim došal divojk zbirat. 10 U nji kolce izvodila 5 Ni divojka nakinčena, Ino sinka zanosila.

Ne veselce pozlačeno. V gradu so visoke vrata,

pevkov k igranju, ki so brez izjeme same poskočnice. Nato se je Navrati! vnovič obtnil do učitelja Fr. TroŠta, ki mu je poslal zgoranje pesmi. S pesmijo št. 5204 je primeriti št. 2o8g (4. strofo) in št. 2091 (strofo 4. in 2.).

5206. Zapisa/ Ivan AntonČič. — Zai se mi, da spada k pesmim, ki se po/d na kolu, pa ne vem, v kaki zvezi in kdaj. PtiobČujem jo vendar tukaj.

5107. Neznanega zapisovavca. — Iz VO. IX. 9. *Fesma, koja se ko(d) igre kola na uzkarst zavedene peva*. Pesem je zelo pokvarjena. Prim.

  1. • 5'95> 5*97-


224 m. — II. Pesmi na kolu in plesu. A. 5208, 5209, 5210, 521 1.

Najneh sedi lipoj Kate, Na vrtu je troje zelje,

Lipoj Kate divojčica, Troje zelje i korenje.

15 Sve z poličkem pred so- Mlinarica žleb odpćrje,

dičkam. Naj odperje i zaperje:

2oAvba zlata i dva drata.


Dodatek k pesmim na belokranjskem kolu.

(K igri Most, gl. št. 5185, 5200, 5202.)

5208.

(Borovlje.)

Zidojm', zidojm* trden muest, Al to šlonja fantiča vjemate, Da pojde naša vojska skuez : Je pa vaš.

5209.

(Iz Središča.)

Dva pastirja podasta drug drugemu roke, ter tako sklenjene kvišku drži ta. Drugi pa se primejo eden drugega pod pazduho z obema rokama in grejo na- sproti tema dvema, ktera držita roke na kvišku, ter začnejo: »Hej, hej, donda! Ali imate močen most?« Ona dva odgovorita: »Mamo, mamo, kak je ribja kost.«  »Jel bi naša vojska mogla skoz?« »Bi. bi, samo vaš ta zadnji ne U »Kaj pa je naš ti zadnji kriv?« »Crno oko deklinsko peljete. Peljajte, ti zadnji pa bode vi ovijen.« Ko hoče zadnji pod njunima rokama, spustita ona dva roke dol in ga zadržita. Ta potem, kterega sta zadržala, stopi za enega teh dveh, ter ga oklene s svojimi rokami pod pazduhami; in to traja tako dolgo, da Še samo eden hodi, kateri pa je tudi zadržan. Zdaj se zopet drže vsi, kakor prej, in se potem razloČijo na dve stranki. Na čelu vsake stranke je eden teh, ki sta pred roke na kvišku držala. Sedaj si zopet podasta roke, in se začnejo trgati. Ktera stranka je močnejša, hitreje pretrga vrsto. In s tem je igra končana.


Otročje kolo.

(Iz Slamne vaši.)

Otroci zgrabijo se v kolo in se pomikajo počasi okolo, sprva počasi, a na »hinder-honder« in pri drugi pesmi na »ač kolo« vrte se hitro okrog.

a) 5210.

Mi bi radi mlado hči! Onda nazaj pridi.

Ja jo ne dam možu. Z Bogom, z Bogom

Ce jo ne daš sama, 10 'Sim vernim slugom,

Zamem ti jo sama. Ker ste nam dali,

5 Hodi, hodi, moja hči, Kir' pojde z nami.

Skoraj nazaj pridi: Hinder, hander, žumbr

Suha hruška razcvetć, 'Šake žumberske družine I

. . 5211.

Igraj kolo, igraj kolo, U tom kolu, u tom kolu

Samo da se igra! Stoji lepa Dživa.

5208. Ncznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 682.

5209. Zapisat IvanKolarič. — Iz Pajekovih » Črtic iz dtiš. Žitka Štaj. Sto- vencev*, str. 133, 134. » Crno oko deklinsko* je izprevrzeno iz » Črnooko deklico«.

5210.-5211. Zapisat Janko Barle; povedal Molek. — Iz Barletove zbirke. — Pesmice se pojo po napevu betokranjske narodne svatbene pesmi: Ma- mica, mamica * Hčerko vam pelamo itd. Prva je z malimi premembami pesmica pri Navratilovem »Belokranjskem kotu* *LjuL Zvon« 1888, p. 339. (Št. 5199).

5 Ljubi, Dživa, ljubi, Dživa, Ćrnega cigana.

Koga ti je drago; Ač kolo, dać kolo,

Samo nemoj, samo nemoj 10 Da se lice veseli !

Oddelek B.

Pesmi na plesii in pesmi o plesu.

I. Pesmi na plesu.

Ziljanski Visoki raji.

Matija Majar je popisal v »Novicahc XXIII. (1865) 135 ziljanske visoke raje tako-le: »Poju, muziciraju i rajaju vsakoga lčta slovesno pod li poj zelenoj, kadarkoli se obhadja v ziljskoj dol inč žegen, somenj, cerkveni shod. Župe ali fare, v*kterih su ti visoki raji i druge . . . slavjanske navade obične, su slč- deče: Gorjani, Bistrica, Čače, Šent-Juri, Šent-Pavel, Šent-Štefan, Blatčani, Borljani, Meljviče i Brda. Te častne visoke raje smeju pod lipoj plesati izključivo samo samični mladenci i deklice nespečane; druge slovenske pleše, kteri po visokih raj ih se muziciraju, smćju plesati pa tudi ostale samične ženske. Te starodavne navade su bile nčkada po cšloj Sloveniji razširjene; na brejarjih plešu tudi po Goričkom, pod lipoj pak imenito v Kovoridč in na več kraj ih. <

5212.

Bfig daj ne dober čes, Tekaj da srne začeli,

Ta pervi rej začeti: Še nah ga nebme neli.

521a. Zapisa/ Mat. Majar. — Iz nfegovega rokopisa v VO. XIII* 22. Kuhač III. št. 1133 (št. 320) trna to dingači: 1 Bog . . . en — 3 smo — 4 neb'mo 'neli. Francisci Karntner Alpenfahrten 12 j piše: Bog nam daj en dober čas, * Ta pervi raj začeti; * Glin tako, da smo začeli, * Se naham ga neb'mo neli in prelaga zadnja verza: ,Wenn der begonnene Tanz uns freut, Gehn wir sobald nicht von dannen*. — Poje se po napevu A v KuhaČevi št. 1133. Natisek v Scheiniggovih NPKS. št. gs (2) se loči od Kuhačevega, ne glede na naglaske v tem: 1 čas — 2 prvi raj — 3 smo] smo ga — 4 b'me nefi. — Sreznevskij (gl. >Dom in Svet* XII. ig6)Jo Je zapisa! tako: 1 Bug . . . nan — 2 raj — 4] Še tak ga ne bme peti. — Melodijo visokih rajev glej v KuhaČevi zbirki III št. 113 3, kjer se po nji poje med drugimi pesem » Deveta <dežela In- dija*, objavljena v št. §j>]. mimo nje pa se po/o k temu plesu še druge. O raju piše Kuhač j>o podatktn M. Majarja, od katerega ima ziljanske napeve, tako-le: » Visoki raj se ovako izvadja : Svi se rajavci stavljaju u vidu kola, te pje- vaju — najviše sami muškarci — prvu kiticu gornje pjesme »Deveta dešela — Indija*. Iza loga odgude gudct, kojih orkestar sastoji od dvajuh gusala, jedne karabe (Klarinet^, bunke (Bassgeige) i cimbala (Hackbtett) — ili svira gajdaš istu melodiju izcifravajuč ju što bolje znade. Ovu zapremicu ponavlja dotle, dok rajavci tu dorajaju dva-tri puta cieli krug. Raja pako po dvoje: mužko i žensko. Pri tom prave muškarci prave skokove, puste često plesačicu, te ju opet uhvate, bace šešir u vis, kojega plesačica uhvati, ili kada je pao na zemlju, digne ga, te stavi svomu plesaču na glavu a to sve u dosta šivahnom mahu (tempu). Čim gudci preostanu stave se rajavci opet u vidu kola, te za- pjevaju drugu kiticu gornje pjesme, na to opet zagude gudgj a plesači plešu kao prije ita.*

Poleg pesmi > Deveta dešela Indija* se pojo v visokem raju zgoraj podane pesmi. V nizkih rajih, ki se plešejo za visokimt raji (glej melodije pri kuhaču št. 1134 in dalje), se pojo pesmi poskoČnice, kakor sem jin objavit v II. zvezku.

52I3.

T&r je z Bflgan, Bflg je ž njin, Sam Jež&š je Marijin sin.

5214.

Per Žili rfiže rastajo Tftrfc hoče tergat je,

Po zime no po lete: Nej gre k Žili po nje.

52I5-

Vinka, vanka v Vajnave, Tako so vgonavljali,

Kako tam so delali? Z vinom so mizo umivali.


Madele kum, madele kum, Pes je mljeko snjedel.


5216

»Al' je snje, pa nej je snje, Saj je bit potrčben.« 


Ti si tak, pa ti si tak, Razvadi jo, razvadi jo,

Pa ti si jo navadil! BU se te bon berbegol.

5218


Sen jo vidil per potoce, Je 'mela zlato puče v roče.

5219.

Jes pa poj dan črez Predjel, Le za dečlo, kar za djel.

5220.

Jes pa poj dan v Kanal, K' je vino bolje ko bokal.

5221.

Gre in dol po Bisterci, Dokler je kaša v piskerci.

5213. Zapisat Mat. Majar. — Iz Majatjevega rokopisa v VO. XIII. 23. Kuhač HL str. 329: 1 Kdor . . . Bogun, Bog — 2 JeziŠ. — Francisci, Karntner Alpenfahrten 12 7 piše: Kdor je z Bogom, Bog je z njim, * Sam Jezus je Marijin sin. Poje se po napevu E v Kuhačem Št. 1133* Natisek Scheiniggov v NPKS. št. g$ (3) se toči od Kuhačevega v tem: 1 Bogom . . . z — 2 Jezus.

5214. Zapisat Mat. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XII L 23. Majar jo je natisnil v »Novicah* XIV. (1856) 3^ tako: Pri Žili rože rastejo * Po zimi no po leti, * Kdori hoče tergat je, * Naj grć k Žili po nje. — Natisek Kuhačev III. str. 329 se toči od našega: 1 Po . . rože — 2 in — 3 Kdore. — Scheiniggov natisek v NPKS. str. 115 (3) se toči od Noviškega v tem : 2 noj . . . letu — 3 Kdor. Poje se po napevu D v Kuhačevi št. 1133. Eno tu neobjavljeno Številko glej v Scheiniggu str. 115 (4).

5215. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. uk (2). 52x6. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke HL str. 529. Pona-

tisnii jo je Scheinigg v NPKS. str. 7/5 (1) z tjem za je in lom za l. Poje se po napevu C v Ktmačevi št. 11 33.

5217. Zapisat Mat. Majar. — Lz Kuhačeve zbirke HL str. 329; poje se po napevu B v Kuhačevi št. 1133.

5218. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. 115: Sem jo videl pri potoce * Je imela zlato puče v rocč. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1113.

52x9. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. str. 329. Na- tisnil jo je Scheinigg v NPKS. str. 115 (2) tako: Jaz pa pojdem Črez Predel, * Le za dečvo, kar za del. Poje se po napevu E v Kuhačem št. 1133.

5220. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III str. 329. Na- tisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. 115 i 3) tako: Jaz pa pojdem v Kanal, * Ko je vino bolje, ko bokal. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133.

52a x. Zapisat Mat. Majar. — Iz Kuhačeve zbirke III. št. 329. Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. str. 116 (4) s to premembo: Gor in dol po Bi- strici, * Dokler je kaša v piskerci. Poje se po napevu E v Kuhačevi št. 1133.


5222.

Kje je tišti Bistričan,

Ki je na Ćajni dile kradel?

5223.

Gor po Žili štrejne vil, Kar zaslužil, vse zapil.

5224.

Gor po Žili, dol po Dravi, Kjer so ljudje kakor krave!

5225.

Niste videli jazbeca,

Na onem kraj i grabenča?

5226.

Lepa je (plesiš)ka ves,

K je pflbčov notre glih z'an ples.

Potrkan ples.

Polka je vkazana, Tla so namazana: Hoj hej, hoj hej, Kaj. pa bo zdej? 5 Zahvaljen bod', ljubi moj zet, Ki prišel si pikasto vzet': Je pikasta, lisasta, Šepasta, vegasta, Škrinjo pa polno ma 10 Suh'ga zlata !

5227.

(Od Bleda.)

Fantje, dekliči vi, Bas že hudo renčf: Hoj hej, hoj hej, Kri se razgrej !

25 Ljubica, vdari v roko, Skočiva le hitro v kolo i Roka naj roke se Trdno drži, Lice pa naj se

30 Veselja žari !

Igra je vkazana,

Tla so namazana:

Hoj hej, hoj hej,

Pod se ogrej ! 15 Tolaži se, dobri moj sin,

Saj nisi edini trpin!

Moja je muhasta,

Sitna, jezikasta,

Trde pesti in 2oKoščenih je rok.

pm, pm,

pm, pm,

Pm, pm, pm, pm,

Pm, pm, pm, pm,

Hoj hej, hoj hej,

Kri se razgrej ! 35 Ljubica, daj mi roko,

Da ljubiš me vedno zvesto!

Bela ko sneg,

Rudeča ko kri,

V srcu si mojem 40 Zapisana ti !


5222. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (8).

5223. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (6).

5224. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheimggovih NPKS. str. 116 (j).

5225. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. str. 116 (g). Primerjaj spodaj prvo med šaljivimi pri svatbah.

5226. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 23. Kuhač jo je natisnil III. str. 329 s premembami : 1 Ljepa — 2 pubčev. Poje se po napevu E v KuhaČevi zbirki 1133. Natisnil jo je tudi Scheinigg v NPKS. str. 116 (5) s to premembo : 2 K' . . . pobČev . . za 'n.

5227. Zapisat Janko Žirovnik. — Iz njegovih NP. II. št. 30 (str. 56 do $g), kjer je tudi melodija. Zapis Franceta Francetovega (v njegovi zbirki li. Jft. 1$) se loči v tem: 3, 13, 23 Oj ... oj — 4 bo pa — 6 prišel si] si prišel


Ples Izak. 5228.

(Iz gorjanske okolice pri Bledu.)

Izak, Izak, Abraham, »To ni res,

Kradua jajca raubarjam. To ni res!« 

5 Kradua sta jih prau zares !

Plesna. 5229.

(Iz Poljičan.)

K' mizi ste sedli, 15 Zidane vole smo ; Pili in jeli, Juhe! veselu ni zmerom tako.

Zdaj pa ne glete nog, u ... . r

Dali jo borno? da bode okrog. Jajdi, dekline, "* ° Preden ples mine,

5 Bratec, sem bliže, Žene in tudi gospe

Slišati boš vize; 20 Znajo prav lično verteti noge.

Kaj mormo mi zato, „ .

De piskati znamo tak čudno £ n *™?- J ° ^'

lepć! Nebeski svati

^ , . .^ De bi zdaj tukaj bli,

Res, da je viza Sami Q M lesaU ysi

ioKak s paradiža; ° r

Spomni se človik prati : 25 Le dobre vole

Pleši pošteno, s'cer v pekA s'cer mošnu kole,

boš sofi. Zabstonj še smerti ni,

Per takih plesih Naj tudi godec en gnarček

Koker v nebesih dobi.

— 29, 30] Lice veselja pa naj se žari. — 31—34] Nožica naj drobni, * Krilce naj se vrti, * V levo, v desno * Bliska oko. Ta pesem je pač nenarodna, ker je metrum preumeten. Tudi to je čudno, da ni ražen mladega zapisa Francetovega najti nobenega drugega.

5228. Zapisa/ Ivan KunŠič. — Iz njegovega rokopisa, ki ga je hranil Vlad. Levec.

Opomnja. Kar se tiče plesov, primerjaj tudi Se v Kuhačevi zbirki III. št. 1147 in 1148 ples, nazvan Ko rose c (glej opomnjo pri št. 1008 v II zvezku), in pa melodiji dveh plesov pod številkama np in 1172 (iz » Kranjske* [?, v VO., odkoder je daje vzeta, je nisem našelj in s Koroškega),

Neki drugi nepoznan ples slovenski je neimenovan pisatelj površno opisal v +Novicah* XXIV. (1866) str, 223 tako-le: »Sbominjam se že iz mladih svojih let, da na naših svatovščinah je prileten moš ta&o-le plesal: Plesavka povzdigne svojo roko in stegne kazavec visoko kakor je glava. Plesavec jo prime za prst in jo trikrat zavrti; ona gre unkraj kolobarja (kole'sa), si podprč rebra z obema rokama in nepremakljivo gleda v njega; on pa gleda v njo, poka ob kolena ali ploška z rokami po taktu kakor tudi ona, in ko mine kaka minuta, stopila plesaje v sredo kolobarja, se primeta z desnicama in spremenita plesavna pro~ stora : on gre' na njeno mesto, ona na njegovo, in ples grč naprej, kakor iz začetka. To sem viael leta 1800, potem pa nikdar več. Ta ples je sramežljiv in ne uirudi plesavcev, zato tudi manj nevaren; zato ga vam naznanim ter sem vam porok, da je slovenska

5229. Zapisal Ivan Macun. — Iz njegove zbirke 37 — 38. Tudi te pesmi narodnost je dvomljiva. Ni li Lipoldova?

Skor bo zadosti, Kmalu ne pite,

30 Trudne so kosti, Ne prehladite,

Či pa po voli je, Ples je že nek'mu krift,

Znamo jo dreti do beliga 40 De pokopan u mladosti je

dne. biti.

Žihar nehate, Zdaj, kok nehate,

Skoz so podplate, Krone in zlate,

35 Gleda iz šolniča Stisnite nam u roko,

Nogica boga, kir žulce ima. Hranimo banknote, či dru- gih nebo!


Poskočnica. 5230.

(Kranjska.)

Fić, fič, trola, trolalalo! Pumpo pumpajte, godci, lepo : Moja lubca ma skočno peto, Ena druga pa ravno tako. 5 Fantje, deklice, v rinke okrog, Hola, ljubca, li z mano na skok, Spredaj, zadaj naj drug' se vrte, Ljubki ljubce po rajah love. Ženskim ogenj v lici gori,

10 S prsi veselje na kviško žehti : Njim se bliskajo ročne noge, Mi pa pertiskamo pete grome. Fič, fič! trola, trolalalo! Pumpo pumpajte, godci, lepo,

15 Fič, fič! hopsasa! ročno naprej, Volje zidane borno, juhej !


II. Pesmi plesu in godcih.

5231-

(Št. Jakob.)

Hoci, le hodite Na vaše klanote, Da borno vozili Mi naše daklete.


5232.

(Iz ziljske doline.)

Godci, le godite, Gosli so vaše: Mi borno pa rajali, Dečle so naše.

5230. Neznanega zapisovavca. — Iz SPKN V. 80.

5231. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 374, kjer so pridejane te-le varijante: 2 klanote] trompote — 3 vozili] prevažvali — 4 da- klete] romote.

Opomnja. K temu naslovu je primerjati tudi naslova » Citre, godci in ples* v II zvezku št. 3611 — 3682.

533a. Zapisa! Mat. Maj ar. — h MR. 410.

5«33-

(Iz Koborida.)

Godci, godite Vi z vašmi klanet, Mi borno plesali Pa z našmi deklet !

5234-

(Staro selo pri Koboridu.)

Godci so vkordeni, Plesat začet, Druz'ga ne manjka Ko malo deklet!

5235.

(Goriška.)

Godci, godite, Naš ples je začet; Saj druzga ne manjka Ko lepih deklet.

5236-

(Goriška.)

Godci zagodejo, Ples je začet, Nič druzga ne manjka Kot mojga deklet.

5237.

(Kranjska.)

Godci, godijte, Libre služijte: Libre so vaše, Deklćta pa naše!


5238.

(Kranjska.)

Le, godci, godite, Le dnarje služite: Petice so vaše, Dekleta pa naše!

5239-

(Žrelec.)

Hodci, le hodite N's v buehaime, Da bo tudi . . . Narajov se še.

5240.

(Borovlje.)

Hoci, le hodite Za dnarje mojć: Mam doma še na pojci Dbi prazne mošnjć.

524I-

(Djekše, Borovlje.)

Tu dovsi je prišov Te pavršči sin, Bi tudi rad rajov, Pa nima čin, čini

5242.

(Koroška.)

Star dodoj, star dodoj Na pojci loži, Pa dov* poskoči, Pa raj at loti.

5233. Neznanega zapisovavca. -

5234. Zapisat M ih. Skoči r. —

5235. Neznanega zapisovavca. ■

5236. Neznanega zapisovavca. -

5237. Zapisa/ Andrej Smole. - XVIII. 50//J se loči v tem: »Dekleta]

5238. Neznanega zapisovavca. III. str. 214.

5239. Neznanega zapisovavca. -

5240. Neznanega zapisovavca. ■

5241. Neznanega zapisovavca. - v zbirki Jul. pi. K/einmayrfa iz junske prišel — 2] En paverski sin — 3 rajal

5242. Neznanega zapisovavca.

— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmayrja. Iz njegovega rokopisa.

— Iz zbirke Jul. pl Kleinmayrja.

— Iz zbirke Jul. pl. Kleinmavrja.

— Iz VO. III. a 21. Prepis Vrazov v VO. Micke. Prim. Št. 3630 in 3631.

— Iz Čelakovskega »Siozv. nar. pisne*

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 377.

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 369.

— Iz Scheiniggovih NPKS. št. 367. Zapis doline se loči v tem: 1] Tam dolse je

— Iz Scheiniggove zbirke NPKS. Št. 677.

5243.

(Ziljsko.)

Liepi pobči rajamo, Šibe vaše imamo, Liepe dečle vozimo Z devetami krofami.

5244-

(Podjunsko.)

Napravov si bom drumlico, Kupov si bom drumlico : Čir drumlice gvaš doni, Tam dečva tudi se ogvasi.

5*45-

(Št. Jakob.)

. . . Francoj Koj zvo poskoči, Saj ti .... va Mojcoj Kni šva po vodi!

5246.

(Kranjska.)

Anton Capon Je godel zastonj, Marička plesala, Ni vinarja dala.

5247-

(Oorenjska.)

Sveti Anton Je godel zastonj, En krajcar dobil, Še tistga zapil.

5248.

(Iz ziljske doline.)

Sprelubi moji fanti, Le ptačejte godce: Tudej godec ni konj, Da bi godel zastonj!

5249-

(Od sv. Eme.)

Kdor hoče plesati, Da bi delal zastonj :

Mora godca plaćati, 5 Oj tancarji,

Saj godec ni konj, Kje so pa vaši krajcarji?

5243. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. Št. 383

5244. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS* št. 412. Zapis v zbirki J. pl. Kleinmayrja se /oči v tem: 1 Napravil . . . drumljico — 2 Kupil . . . drumljico — 3] Kjer drumljice le glas doni (prvotno: Kjer drumljica le glas spusti) — dečla . . . oglasi.

5245. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. Št. g?8.

5246. Zapisat Jož. rodmilšak. — Iz »Besednika« III. (i8yij 34. — Zapis Janka Barleta iz Podzemlja se /oči v tem : 1 Anton baron — 3 Marička — 4] Ni krajcarja dala.

5247. Zapisa/ Simon Župan. — Iz NB. 5/. ZaČetek je pač pokvarjen; g/ej prejšnje števi/ke.

5248. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz AIR. 410. Prim. št. 3681.

5249. Zapisa/ A. Kovač i č. — Iz njegove zbirke.

Opomnja 1. Pesem po p/esu »Zdej smo preskakali, * Jest nam spet duši«  ki to je zapisa/ Afidrej Smole (v VO. III. d, 216, 217) in prepisa/ Vraz v VO. Xvlll. 61 1 4 — 3, je vzeta iz zadnje Knob/jeve pesmi in je pač tega de/o, dasi je v njegovo pesem *Za pustni dan< vp/etenih več pravih narodnih pesmi. Za- nimiva je tam ta le opomnja (str. 36): *Natu pojejo Fantie, dekličt, može inu žene vsak svoje štikelce na več sorte viž za ples. Tudi se znajo veči deil leteh štike/cu /omiti, tu je: de se enga po/ na eno, po/ na drugo vizo, po/ enkrat, po/ drugkrat zapoje, koker je per Kraincah navada, kader za p/es vize godcam naprej pojo.*

Opomnja 2. Ferdinand Kočevar je iz VO. objavi/ v »Novicah« XXVI (1868) 313 »od/omke s/ovenskih nar. pesem, ki so se pri p/esanju ,ko/a e nekdaj popeva/e*. V resnici ni v VO. nikjer te pripomnje in spadajo rečeni odlomki v popo/noma drugačne odde/ke.