Slovenske narodne pesmi (Štrekelj)/Razdelek III. Pesmi svatovske.
| Slovenske narodne pesmi (Štrekelj) Del III. Razdelek III. Pesmi svatovske. Karel Štrekelj |
| |||||||||||||||
Razdelek III.
Pesmi svatovske.
S n u b a.
5 2 5°-
(Od Cerovca.)
Todsej ide, todsej gre Siva megla, meglica. »To ni siva meglica, To so tvoji snćboki!«
5 »Dobro jutro, Anjčika, Jel boš vzela Japeca?« »»Moja volja še bi bla, Če bode le materna.««
»Dobro jutro, mati vi ! io Či te čerko nam dali?«
»»Moja volja še bi bla,
Ći bode lć očina.««
»Dobro jutro, oča vi, Či te čerko nam dali?« 15 »»Moja volja še bi bla, Ći bode le bratcova.««
»Dobro jutro, bratec nam, Ćeš da svojo sestrico?« »»Moja volja še bi bla, 20 Či bode le sestrina.««
5250. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. T. 21 (127J, kjer je s svinčntkom popravljeno to: 3 ni] mi neje — 5 Anjčika] mlada Anjčika — 7, 11 bila — 8 le] še le — 9 mati] luba mati — 13 oča vi] lubi oča — 17 bratec nam] lubi bratec — 18, 12 Č£š — 21 sestrica] luba sestra — 25 snehica] lepa sneha — 29] Oj ne treba tebi prstana — 33 neŠ] ti ne boš — 35 povijala. Tam je tudt tale melodije nacrt:
jo je prepisal vnoviČ v VO. V. 22. s temi premembami, ne glede' na naglaske in e pred vom za zlogotvorni r: 3 ni] nije — 5, 9, 13, 17, 21, 25 utro — 6 Al' — 7, 11, 15, 19, 23] vola . . bila — 8 materne] sestrina — 9 mati vi] sestrica — 10] Boš nam dala sestrico — 12] Či bo se le bratcova — 13 oča vi] bratec mlad — 14] Al boš dal nam sestrico — 16] Či bo še le materna — 17 bratec nam] mati vi — 18, 22] Al bote čerko nam dali? — 20] Če se bo le očina — 21 sestrica] Oča vi — 23 bi tud] še bi — 24 bode] bo Še — 25 snehica] sneha ti — 26] tvoja volja] ti vola je — 27 vola — 28 Če] Čeje — 35 S pantelni — 36 zibelko.
»Dobro jutro, sestrica, Češ nam dala sestri co?« »»Moja volja bi tud bla, Če bode le snehina.««
25 »Dobro jutro, snehica, Će še zdaj tvoja volja ?« »»Moja volja je že tfo, Če le prstan srebrni, ««
»Ne treba ti prstana, 30 Srebrnega prstana ; Belo roko nam podaj, Sneha naša Ančika.
Venčeka neš nosila, Sinkeca boš rodila, 35 V panteljne ga po vila, V zibeljko položila.«
(Od Sv. Antona v Slov. Goricah.)
Dobro jutro, dobro jutro
Vamkaj, očka, najpoprej !
Ali te mi dali, ali te mi dali
Vašo hčerko najpoprej?
5 »Moja vola že bi bila,
Pa za materno ne vem :
Jutri v jutro zgodaj pridi,
Te do mati že doma.«
Dobro jutro, dobro jutro, 10 Liiba mati najpopred ! Al' te mi dali, al* te mi dali Vašo ščerko aF pa ne? »Moja vola že bi bila, Pa za njeno jaz ne vem:
15 Jutri v jutro zgodaj pridi, Te de una že doma.«
Dobro j iitro, dobro jutro, Liiba Micka, najpopre! Al' boš me vzela, al boš me
vzela, 20 Liiba Micka, ali pa ne ?
»Moja vola že bi bila, Pa za tvojo jaz ne vem.« Če mi moja vola ne bla, Ne bi hoda za teboj : 25 Fige bi ti kar pokazal In te brsna še z nogoj !
5252.
(Od Sv. Antona v Slov. Ooricah.)
Tan sen viin gre siva megla Kakor je ti sivi mrak, Tan notr pa mi sojo Sami Micini snoboki.
5 Crne konjice so prijezdili, Kak so crne žiižike, Bele roke so podavali, Crne klabuke przdigali:
»Dobro iitro, stari oča, 10 Te mi dali Mico al' ne?«
»»Moja vola že bi bila,
Al' bo jena al* ne ?««
Mladi Anza v majžar seže Po dva bela tolara: 15 »To maš, to maš, mlada Mica, Kaj ne boš na me pozabila!
Kaj ne boš na me pozabila In se med druge zmešala; Kaj ne boš na me pozabila 20 In se med druge zmešala!«
5251. Zapisal JožefTuŠak. — Iz njegove zbirke II 525a. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke III.
5*53-
(Iz Selišč pri Sv. Juriju
>Dober večer, dober večer, Stari oča, vošim vam, tralala, Stari oča, vošim vam! 15
A mi daste svojo hčerko,
5 Svojo hčerko al pa ne, tralala,
Svojo hčerko al pa ne?«
»»Moja vola bi že bila, Pa za materno ne vem, tra- lala, 20 Pa za materno ne vem.««
10 »Dober večer, dober večer, .Stara mati, vošim vam, tra- lala, Stara mati, vošim vam !
na Ščavnici.)
Al mi daste svojo hčerko, Svojo hčerko al pa ne, tralala, Svojo hčerko al pa ne?«
»»Moja vola bi že bila, Pa za njeno še ne vem, tra- lala, Pa za njeno še ne vem.««
Hčerka je na izbi stala, Zahvalila je Boga, tralala, Zahvalila je Boga:
»Hvala bodi, hvala bodi, Zdaj pa zalga mam moža,
tralala, Zdaj pa zalga mam moža!«
5254-
(Iz Ihana.)
»Dob'&r jut'Lr, starB vočka, Dob-Br jut^r, Boh ga dej ! Bote daH vašo Mic'ko, Bote dah> al' pa ne ?« 5 »»Moja vola b'L že biva, AF za mam'co jast na vem !« «
»Dob'Lr jut'Lr, stara mamca, Dobi»r jut^r, Boh ga dej ! Bote dah> vašo Mic'ko, 10 Bote dal'B al* pa ne?«
»»Moja vola b'L že biva, Ar za Mic'ko jast na vem !««
Mic'ka ja pa v kamrB stava, Ja vse dobrB šlišava, Dv&l ja poklekniva, Zahvaliva ja Bogd: »Bod* ga večn-B Boh zahva-
len, De dobiva ST»m moža!«
5255«
(Od Bleda.)
»Dober večer, dober večer, Al' mi daste svojo hčerko,
Stari očka, vošim vam ! Al' mi daste, aP mi daste, Svojo hčerko aP pa ne?« 5 »»Moja volja bi že bila, Pa za mam'co se ne ve.««
»Dober večer, dober večer, Stara mam'ca, vošim vam!
10 Svojo hčerko aP pa ne?« »»Moja volja bi že bila, Pa za hčerko se ne ve.««
Hčerka je v izbi stala, Zahvalila je Boga: 15 »Hvaljen bodi, hvaljen bodi, Zdaj pa zaPga imam moža!«
5253. Zapisat J. Krajne; narekala M. Klemenčič. — Iz Krajnčeve zbirke*
5254. Zapisa/ Anton Breznik; narekala Lovrenčevka. — Iz Brezni- kove zbirke II. št. in. »To pesetn pojoč snubtjo*.
5*55- Zapisat Janko Žirovnik. — Iz njegove zbirke I 2 , št. 24, kjer je tudi melodija.
5 2 5 6 -
(Iz Podzemlj.)
»Dobro jutro, očka vi, Al nam date vašo hčer?« »»Moja volja bi že bila, Pa za mam'co se ne v£.««
5 »Dobro jutro, mam'ca vi, Al' nam date vašo hčer?«
»»Moja volja bi že bila, Pa za Micko se ne v6.«<
»Dobro jutro, Micka ti, 10 AP bi tvoja volja bila, Da bi rekla pred oltarjem Trikrat: da?c —
5257.
(Z Gorjanskega na Krasu.)
Saj ni rućšcB clćlya svićta, Kuki.r j* oj Hćdih stan !
»Dućb'Br vćčar, mamca,
wu6ćka, Dućb'Br vćčar Biih van daj ! 1 5 5 Al mi dasta vašu Mfcu?« »»Mi b' ju dali, mi b* ju dali, Ma na vićmo, kdn ja šla!««
Mfca ja na ya.njki stila, Wsa latti ja šlišala; 10 Dol ja pdla n« kolIćn'B, 20
Zahvalila ja Boy&: »Čdst Boyf WočIćtu, Sinu Jćnu svlćtamu Deh^ t Da si,n wčakala latti!«
Kar s'Bn pisow, pr6w s^n
pfsow, Ano samo s^n faliw: M6ju ljypcu dola zbrisow, Anu dryyu si bon zbr4w: Al na Nlćmškim al na Kr&nj-
skin, Al na zyu6rnjin Št&jarskin !
5258- (Iz Volčan na
»Dobri večer, dobri večer, Stari oče, voščim vam! Al bmi dali, al bmi dali Vašo hčer al pa ne?« 5 »»Moja volja bi že bila, Pa za mamkno se ne ve.««
»Dobri večer, dobri večer, Stara mamka, voščim vam! Al bmi dali, al bmi dali 10 Vašo hčer al pa ne?«
Tolminskem.)
»»Moja volja bi že bila, Pa za hčerno še ne vem.««
Hčer je pa na pragu stala Vse to je slišala, 15 Na kolena je doli padla, Zahvalila je Boga.
Zahvalila, zahvalila, Zahvalila je Boga, De bo mela, de bo mela, 20 Takega moža.
5256. Zapisat Janko Barle. — Iz *Letopisa Siov. Matice* 1889., str. 66.
5257. Zapisat Karei Štrekelj; peta Katarina Budina. — Iz moje zbirke. Konec spada drndam.
5258. Zapisat JožefKragelj. — Iz njegove zbirke.
236 HI. — III. Pesmi svatovske. 5259, 5260, 5261.
Dota. 5259.
(Iz Ihana.)
Će bo ta st&ri hčerko vzev, 5 Stopimo še za mitarjo, Pa na bo dote tv&č dobiv. De nam še kej prmdkn-BJo !
Će bo sredno hčerko vzev, Će bo ta mvajŠ'B hčerko vzev,
Bode sed'Lmstu dobiv. Ta bo cevo s'nožet dobiv.
Stopimo še za m&t'Lrjo, 10 Da nam še kotač dv&l p'BSte !
5260.
(Z Oblok na Tolminskem.)
Od Clovca pa do Marpurga Možje za hčerko vprašajo,
Je šmentan draga cerenga. 10 Pa tud za dotco barajo.
Će pa le v oštarijo grem Qčka ., obljubi sedemst
Zapravim berž en zlat al Pa §e J g la ' n ; nce bayhic0
dva. r
5Men' pa ni nič za *n zlat Stopimo še do mamice,
aF dva. Da nam še kaj primaknejo !
Da je le zavber kelnarca. __ . t ..
15 »rnmaknila pa nič ne bom,
Na sniiblenje se bom podal, Mam zad še eno majčkeno!«
Tri može bom sabo vzel.
Ko vabijo k svatbi.
5261.
(Lipalja ves.)
Poglejte mi moj kvobčeč, 5 Na zdravje našega španeča, Koj za *n cir ima, Ki ga mi z nami povadima :
Poglejte mojo ljubico, On ma no žavbro lubico,
Glih ravno taka je. Glih kak lepo rožico.
5259. Zapisat Anton Breznik; pela ŠtuČkova Neža. — Iz zbirke Brez- nikove IV. Št. ?o. Za prvim verzom vsakegd para se poje Om drajtjom, om drajtjom, za drugim pa Om drajtijatjćm !
Prim. enak naslov tudi zgoraj med zaljubljenimi št. 4675 — 4679*
5260. Zapisa i Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke. — Začetek spada drugam, prim. št. 914.
5261. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. 755.
III. — HI. Pesmi svatovske. 5262. 237
Vabilo na svatovŠčino. 5262.
(Od Ormoža.)
Pričetek.
Nekaj vam mam izdaj povećati, pa vas ne vtegnem dugo gledati ; morti bi vi veleli, kaj bi mi vsi tam jeli ; morti nemate namer dosta kruha, s kem je dobra vsa juha. Mi mamo, hvala Bogi, dosta jesti vsakem mesti. 5 Išel je miš z mišicum na makarunsko pole, gde bi
našel bole; najšo je dve štajnge jednako pune: ena prazna bila, a druga nič ne dobila. Onda okoli se oberno, nazaj se poverno vu - svojo deržanje, ar ondi ne bilo mesto žanje: ar vu onom mesti ne bilo nikaj jesti. Zagledne s kraja enoga
10 staroga mačaka, ki polske zavce caka, to je z imenom mise: včasi dobi menje, včasi više, vekši (tal) pa nič, naj ga vzeme hujdič! Začel je od straha pred njim bejžati, a mačekseje začel za njim režati, za njim je skočjo, s tacoj ga je počjo, kaj se je miš ves razpočjo. Eden je odunut nesrečen po-
15 begno, a drugoga je maček k sebi potegno. Kak nesrečen je odišo miš z mišicum, bole srećen je prišo lisjak z lisicum. Onedva sta se ondi skotala, sta v zemlu eno palaču skupala. Najšla sta v enoj dervenki tri keble same pšenične mele, onda so bile lisice i sokačice vse vesele. Rekla je lisica :
20 Hodi sem, draga sokačica, za naše goste imamo pšenične mele dosti. Onda poslali smo po peke. Doišli so trije peki sem dol s Kaniže, a trije sem gor z Voptiija malo bliže, vsaki s trimi detiči, fletnemi kakti ftiči: zmerom od peči do peči tečejo, zemlo beli kruh pečejo. Tri komore smo beloga
25 kruha pune nametali, a trije hambari so še mele puni ostali. One hambare, kaj smo ostavili, bode za pugačice i za druge dare; kajti po leti si je ne mogu vsakši dosta namleti, a
5a6a. Zapisa/ neki Albert O. Sischek (Žiiek = Žuzek?). — Iz nje-
fovega rokopisa, datiranega *Kaisersberg am 21. ten Febr. 1835*, pisanega v* ajkavsko-madjarskem pravopisu (poslal St. Kelemina). Slične in nekako ma- kamam podobne rimane govore in povesti poznajo tudi Kajkavci; prim., kar piše tem M. Valjavec v Slov. Glasniku 1860 (L 9 ozir. V. 121, 122), kjer je priobčil iz Brezovcev pri Čakavcu v Medžimurju tole povestco :
»Negda so našli japa prasico v prahu, pak so ne bili nikomu strahu, pak nit su ne išli pitat slepoga sambćla, jeli bi bili hitili na kola, kamo so njo dimo pelali, pak so njo mam zaklali. Undaj so njo reščinjali, pak so sekli koka kakti voka, a hrebtišče kak nigdo nikoga nišče, a rebra kakti kebra; pak su želi vun jetra, pak so rekli, da se naj nikdo vu nje ne plentra; undaj su pak želi vun pluča, pak so rekli, da naj Eva v nje huče. A hladnetina bi se bila stala, kak je bila zdela premala, a Eva nesla hladnetino v len, pak njo je prijel drem, pak so se plebanoševi psi ž njom sesreli, pak so nji hladnetino pojeli, a doklam je došla Kata z verta, tečas je bila zdela več poterta, a japa so dobili kapo belo, kaj nji' je dopalo v delo«. Tam je priobčena iz istega kraja še ena.
238 HI. — HI- Pesnn svatovske. 5263, 5264.
zdaj že pri nekelkem tjedni ga že ne mlaca na skedji, a v zdanjem cajti malo pa je že v glajti. Tak to zdaj znate, da 30 kruha dosta mate.
Pozavanje.
Naš hišni oča no mati, naš mladi ženih no sneha vas je piistijo pozvati: i.vič na en par kupic dobroga vina, 2. do na en par kitic zelenoga rožmarina, 3-t na en par debelih koponov, na en par tustih puranov pres glave pres 35 klonov, na eno malo goščenje, na en par telečje pečenje, na en par veselih tancov, ako je vaša dobra vola poskočiti, svoje peška kola po hiži potočiti, a muzikašom pa dobro platiti, a drogač pa neče igrati, kurva mu mati!
Konec,
Na kaj smo se postavili, to bi z božjoj pomočjoj radi
40 vkup spravili. Zato želejemo, da bi se mogli pošteno vkiip
ziti, vu toj maloj svadbi razveseliti, po smerti našoj pa na
vekovečno svadbo priti, tam z Bogom ocum, Sinom i z
Dohom svetim veseliti se na vse vekov. Amen.
Ženitovanje borno imeli.
5^3.
(Prekmureka.)
Snočkaj sem se jokala, 5 Mi pa mamo štiri vogli,
Kaj sem ne večerjala — Per sakšem vogli zet stoji —
Hopsasa, hajsasa! Hopsasa,. hajsasa!
Gostiivanje smo mejli. Gostuvanje mo mejli.
Pripravite prstan in venec.
5264.
(Od Cerovca.)
Kukovica rano stanola — »Oj dobro utro, zlatar mlad,
kuku ! kuku !
Prelepo se je opravila - — Ti boš mi zlea prstan zlat,
kuku ! kuku !
No mi je letela k zlatarji, Kaj bom ga nesla Anjčiki,
K lepemi mlademi zlatarji: Kaj ga bo dala Mihaleki:
5 Kuku, kuku, kuku, kuku! 10 Kuku, kuku, kuku, kuku!«
5263. Zapisa/ Stanko Vraz; pela Eva Raj žarka »luteranska Slovenka ili Gornja Ilirka iz Prčkmurja.* — Iz VO. V. 20.
5264. Zapisal Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. f. 106 (212), kjer je po- zneje to popravljeno: 1 Kukovca — 2 se je] — 3 mi je] — 11 KukvicaJ Kuk- vica je, in je pripisan ta~le melodije nacrt:
Kukvica je rano stanola —
kuku ! PrelepQ se opravila — kuku ! No je letela k zlatarji, K lepemi mlademi zlatarji: 15 Kuku, kuku, kuku, kuku !
»Oj dobro utro, zlatar mlad,
kuku!
Ti boš mi zle& venček zlat,
kuku!
Kaj bom ga nesla Mihaleki,
Kaj bo ga nesa Anjčiki: 20 Kuku, kuku, kuku, kuku!«
Ko nevesto venčajo. 5^5-
(Od Cerovca.)
Dobro jutro, sneha, Bog te zdravo drži! Venec vzem na glavo,
- Teb* na srečo pravo.
5 Bog bk venčan s trnjom Na visokem krizi: Ti pa šikom, srebrom Med nami si v hiži.
Ti maš dve dekliči, 10 Venčani moreta biti
Za tvojo lepo poštenje, Ki zgubleno neje.
Kaj si si želela, To si zdaj dobila, 15 Ledik stan zgibila, V zakon-stan stopila.
»Srečno vi dekliči Ino vsi pajbiči, Jaz vas morem zapistiti, 20 V zakon-stan stopiti!«
5266.
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Dobro jutro, sneha, Kaj si si želela,
Sam Bog te zdravo drži! To si zadobila.
sz\
ku-ku !
7 razov prepis v VO. V. 13 se loči v tem: 1 rano] je rano — 3, 4, 13, 14 zlatari — 5, 10, 15, 20] Kukuku, kukuku, ku! — 6, 16 Oj dobro] Dobro — 7, 16 Ti boš mij Boš mi ti — 8 bom ga] bom — 9 ga bo] bo ga — 9, 18 Mihaleki] Vaneki — 11 Kukovica — 12 se] se je — 19 nesa] On da.
5265. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. 73 (176). Vraz jo je pre- pisal v VO. V. 23 s temi premembami, ne glede' na er za zlogotvorni r : 1 utro
— 3 vzemi — 4 Teb* na] Za tvojo — 73 šikom — n Na — 19 Jaz vas m.] Morem vas.
5266. Zapisat Jož ef Kranjc; narekoval Andraž Čagran. — Iz Kranj- čeve zbirke.
Opomnja : Na Stajerskem je navada, da jemlje nevesta pred odhodom k poroki slovo od staršev, bratov in sester, zlasti če se omoši drugam. Pri tem
5 To si zadobila, Ledik stan zgibila, Ledik stan zgibila, V zakon stan stopila.
Ledik stan je sveti, 10 Si ga je zebra Jezus sam: Ker v njem če živeti, Lepo bo naplačan.
Pa tak more živeti, Kak je Jezus živa sam, 15 Eno čisto srce meti, Ci če, ka bo zveličan.
Bog ba kronan s terjom Gor na svetem krizi, Ti pa s čistim srebrom 20 Tu med nami v hiši.
Ti maŠ dve deklici, Kronani morta biti Za tvojo fajn poštenje, Kero zgiibleno ne je.
25 Oj ti mlada sneha, Bogi se v roke daj, Z glave venec ofnaj No ga Bogi gor ofraj.
Zakon stan je sveti, 30 Ga zvola Jezus sam : Ker v njem če živeti, Tišti bo polonan.
Keri v zakon-stani Prav no lepo živi, 35 Njemi tudi v nebi Ta večna luč gori.
Ker pa v toten stani Prav no lepo ne živi, Njemi tildi v pekli 40 Večni ogen gori.
Mladi ženin ino sneha, Toto prošnjo mam do vaj, Lepo se zadržta, Srečna bota vsaki čas!
45 »Oča ino mati,
Sam Bog vam lepo plati, Gor ste me zredili,
V zakon stan spravili!
Nekokrat ste stali, 50 Piti ste mi dali,
Za ta Bog vam pl&ti! To vam srcom želim.
Srečno vi dekliči Ino vi pajbiči, 55 Vas morem zapustiti,
V zakon-stan oditi.
Nič mi ne zamerte, Vse da mi odpiiste. Zdaj no na zadnji čas, 60 Bodi Jezus skoz pri vas !
se po/e mnogo sloves, ki so sami nenarodni izdelki. Za vzorec objavljam to-U, ki je natisnjena v » Drobtinicah« II 2^6 — 7 in seje od tam zelo razširila fen zapis imam ćelo s Kranjskega). Objavil jo je P. E. Zagore, in glasi se tako-le:
Le jemli, ne vesta, slovo, Na božjo pot gremo z tabo, Zdaj vzeli te ledik stanu In dali te borno možu.
5 Le jemli, nevesta, slovo, K poroki jit sram te ne bo. Divica poštena si b'la, Poštena za možam bo šla.
Le jemli, nevesta, slovo 10 Od svoj i ga očeta lepo: Skerbeli veliko za te, Zahvali jih serčno za vse.
Le jemli, nevesta, slovo, Materi poljubi roko. 15 Oh koljko so meli skerbi, De zrastla poštena si hči.
Le jemli, nevesta, slovo Od bratov in sester lepo: Prijazno jim roko podaj, 20 De preveč ne jokajo zdaj.
Le jemli, nevesta, slovo Od znancov in žlahte tako De bode nas Jezus vesel, Med svate nebeske nas vzel.
Srečno, vsi sosedje,
Nić mi ne zamerte,
Zdaj sem ne već pri vas,
Zdaj odidem vsaki čas.
65 Stari oča ino mati, Ne pozabte vi na me, Prite radi k meni, Sam Bog naj vam pl&ti!«
»Krancelj smo že spleli.«
5267.
(Iz škocjanske okolice na Dolenjskem.)
Za mizo smo se vseli, Te svete pesmi peli, Te svete pesmi pojemo, Krancel spletamo.
5 Krancel smo že spleli, Nevest' na glavo djali, Nevest* na glavo denemo, Na njeno desno stran.
Krancelj smo že spleli, 10 Ženinu na glavo djali,
Ženinu na glavo denemo, Na njegovo desno stran.
>Oćka ali mamica, Bratci in sestrice: 15 Al mene pa srce boli, Ker očka v grob' -leži.
Saj borno tud* mi ležali, In prot' Jezusu zdihvali: Marija, prid nam na pomoč, 20 Prižgi nam nebesko luč ! «
5268.
(Iz Gorenjih Radovelj.)
Ze mizo srna se useli, >Lub f oče jenu mati,
Pro lepe pesme peli, 10 Sestrice jenu brati: Pro lepe pesme pojema, Mene pa sarci boli,
Kir krancel spletama. Moj oče u grob leži.
5 Krancel srna ži spleli, Navest na glauca djali, Navest na glauca smo ga
djal, Na jena dišna stran.
Se borna tud mi ležali,
Pred Jezosam zdihvali:
15 Prid, Marije, na pomoč,
Paržgi nebiško luč!«
»Zrastle so, zrastle tri drobne konoplje.
5269.
(Iz Cerovca.)
Zrasle so mi, zrasle V ogradi zelenem.
Tri drobne konople Trajlajdi, trajlajdilžt!
5267. Zapisal A. Zore c. — Iz njegove zbirke.
5268. Zapisal JožefAndrojna. — Iz Jijegove zbirke I Št. 24.
5269. Zapisal St Vraz. — Iz VO. XIX. D. pes. 28, kjer je pozneje vene (v. 14, 18) popravljen v venec in je pripisan ta~le melodije načrl :
5 Tri drobne konople, 15 Jćžeka pa v rok6. Tri mlade divice. Trajlajdi, trajlajdila!
J J ' J J Drugoj vene na glavo,
Prva bo Micika, Vaneka pa v roko.
10 Druga bo Anjčika, 20 Trajlajdi, trajlajdilk! Tretja pa Trezika. R . mQ tretjoj dali?
Trajlajdi, trajlajdi! siamnjačo na glavo,
Kaj borno njim dali? Ježovico v rćkd.
Pervoj vene na glavo, Trajlajdi, trajlajdila !
5270.
(Od Cerovca.)
Zrasle so, zrasle nam tri konople, Tri konople, drobne visoke.
Kaj pa mo pervoj za ime dali? Prva naj bode Micika mlada.
5 Kaj pa mo drugoj za ime dali ? Druga naj bode Anjčika mlada.
Kaj pa mo tretjoj za ime dali? Tretja naj bode Trezika mlada.
Kaj pa mo pervoj za dari dali? 10 Venec na glavo, Vaneka v roko.
Kaj pa mo drugoj za dari dali? Venec na glavo, Jožeka v roko.
Kaj pa mo tretjoj za dari dali? Siamnjačo na glavo no ježovico v roke.
Bčelice lete nevesti v krilo.
5^71.
(Iz Pratna.)
Bčelice letiJQ, Bčla bandera,
Rožice cvetiJQ : Droben tanec
5 Lčpo po hrovačkem !
5270. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. D., kjer je pripisana poleg prejšnje Številke. Za vsakim verzom se po/e: Trajlajlaj, trajlajlajlaj! Melodijo gUj pri Kuhaču II št. jjg. — Vrazov prepis te pesmi v VO. V. 8 se /oči v tem, ne glede' na r za er: 2 Tri] Oj tri — 3 Kaj] Kam — 6 Anjčika] Trezika] — 8 Tre- zika] Anjčika — 10 Venec na glavo] Na glavo venec — 14 Slavnjačo.
5271. Zapisal Orosi a v Caf. — Iz CO. L 75, kjer pripominja Caf: »Iako se pri meni znd: ali ni bandera sova pčsma na gostuvanjah nekdanja?*
Kam so mi letčle?
Micki v krilo sele :
Bela bandera,
Droben tanec
10 Lepo po hrovačkem !
Kdo bq je ogrebal ? Lepi mladi Grega:
Bčla bandera,
Droben tanec 15 Lčpo po hrovačkem!
5272.
(Od Cerovca.)
5 Kam bodo letale, Gde bodo sedale?
Rožice cvetejo, Čmelice brnijo:
Derom, derom, droben
tanec,
Lepo po hrovačkem.
Što pa de ogreb&? 10 Mladi Mihalek!
Tota do mi letale, Anjćki v krilo sele.
Čerce so zletele Bariki na krilo.
5373.
(Od Pesnice.)
Kdo je bo ogrebal? Juri Motovilo.
5274-
(Od Sv. Bolfanka.)
Bčelice letijo. Kdo de jih ogrebal? Kam da do letele ? 5 Lepi mladi . . . Minki v krilo sele.
»Prišel je dan, da se poročiva.«
5275.
(Iz Metlike.)
Jez žalujem, tužen hodim, Jez bi hoteu rad poznati
Vse zadvoljo tvojo; Pravo ljubav tvojo.
5272. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XIX. e. 96 (198), kjer je pozneje po- pravljeno s svinčnikom; 5 letćle — 6] Kam bodo si sele? — 10 Mladi] Mladi naš tn je pripisan ta-le nacrt melodije:
Verz j. in 4. se po/e za vsakim parom, Vraz jo je prepisal vnovič v VO. XIX.
y. J2 s temi premembami zgoranjega natiska: 1 cvetijo — a Čelice — 4 Hor-
vackem — 5 letele — 6| Kam bodo si sele — 7 do mi] letale, do letele —
8 Anjčiki — 9 pa de] de je — 10] Lepi mladi Japec. Drugi prepis Vrazov je
v VO. V. 21 se toči od tega, ne glede' na naglaske, v tem: 1 cvetijo — 2 Čme-
lice — 6 Kam] Kde — 9 de] pa de — 10] Japec dć ogreba.
5273. Zapisat D. Trstenjak (Vitomar). — Iz +Novic* XV. (i8$*j) 395 v spisu » Pisma Slovencih in Stovenkah*.
5274. Zapisat dr. JožefMurŠec. — Objavit dr. Iran IleŠič v »Zbor- niku za nar. život« X. sir. 10.
5275. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 16. Natisnjena ie v SPKN. 1. 4 (-»Ženitne pesmi iz Metlike«) s temi predrugaČ- bami, ne glede na naglaske: 2] Vse zavoljo t£be — 3 h6tel — 4] Pravo, ljubo svojo — 11 dans prišel — 12 zaročiva — 14 Skupaj zastaviva.
5 De bi tvoje černe oči AF je danes prišeu dan,
Za mano gledale! Do se zaročimo,
De bi tvoje bele roke Tvoje sćrce, moje sčrce
Mene objemale! Skupej zestavimo! De bi tvoje sladke usta 10 Mene kušovale!
Ko gredo svatje po nevesto.
5276.
(Iz Bisaga na Hrvaškem.)
Igrala se je Jabuka Trepće li zastav pred njimi?«
Pred gospodinom na stolu, »»Trepće ti, trepće, di- Igrajuć nakel opala, vojka!««
Trem gradom vrata razbila, »Uglej se, junak, vu polje,
5 Četvrtom gradu obloke. Zvone li konjem podkove, V onom gradu nikoga, 15 Mladim junakom ostruge?«
Samo mi jedna divojka, » >Zvone ti, zvone, divojka!««
Junakom svilu zavdala: »Trepću li snaham kitice?«
»Uglej se, junak, vu polje, »»Trepću ti, trepću, di- 10 Jidu li moji svatovi, vojka!««
Svatje pridejo po nevesto. A.
5*77'
(Kranjska.)
a) Redakcija I.
Bližej, bližej, jezdi žumer, 5 Kaj nam oče njega drug?«
Bližej jezdi njega drug, »»On oče vašo hčirko,
Bližej žumerska družina. On oče vašo hčirko :
>Kaj nam oče žumer, Će jo sami ne daste.
5276. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. Št. 12 57 (z me/J.
5277. Zapisa/ Andrej Smolč. — Redakcija I je iz VO. XXI C. 22 — 23
in XX. 30, redakcija II pa iz VO. XX. ?/. To zadnjo je pač priredi/ Prcšeren,
katerega imenuje kot zaptsovavca večkrat Vraz, /oda po krivici. V redakciji I
je pisano zdaj žumer, zdaj šumer, v redakciji II pa samo šumer, v obeh na-
vadno z ve/iko začetnico, ker se je beseda šteta za (astno ime, karpa ni, ampak je kakor cavmar iz nemškega soumaere ,Saumer, Saumer 1 , tudi zamer »Braut- fiihrer bei Hochzeiten' g/. Zbornik s/ov. Matice III. figor) str. 10. Pesem je tiskana v SPKN. I str. 1 s temi raz/ikami od naše redakcije II., ne g/ede' na naglaske: 1, 2, 12 Šumar — 2 jezdi] bližej — 3, 14 šumarska. — Vrazov prepis 7> VO. XVI A. f*( y vetje Ijublj.«-) 19 se /oči od druge zgoranje redakcije 7' tem, fie glede na naglaske: 2, 5, 13 jega — 3, 14 družina — 8 je naml nam je — 12 si . . si — 13 si. Drugi Vrazov prepis v VO. V. 18 se loči od zadnjega v tem, ne glede na naglaske: 2 bliže — Za petim verzom je vtaknjen ta: Kaj če jegova družina? — 10 čerko — 13 njega — 15 sim . . sim — 16 sim. Čudno, da v piše v tem prepisu Vraz povsod Zomer, žomerska, kar je pozneje popravi! v Zumer, žumerska /;/ tako zadcl pravo; napati l ga je k temu pač žumber v nastopni številki, kat era oblika je nastala iz žumer tako, da se je najprej v kosih padezih med mr (gen. žumra, dat. žumru i/d.) vrinil b (žumbra) in pre- nesel polem še v imenovalnik.
Jo po sil vzamemo. 10 Daj, daj mati hčćr,
Dokler jo možje prosijo'«« »Le s' jo zber, s'jo zber,
žumer,
Le s'jo zber, njega drug,
Le s'jo zber, žumerska dru-
šina !«
15 »»O le sem, Mica lepa,
Sprelćpa mlada Mica!««
b) Redakcija II. Bližej, bližej jezdi žumer, 10 Dajte, dajte, mati, hčerko,
Bližej jezdi njega drug, Bližej žumerska drušina. »Kaj nam hoče oća žumer, 5 Kaj nam hoče njega drug?« »»Hoče vašo lepo hčerko, Hoče vašo lepo hčerko: Će sami je nam ne daste, Jo posili vzamemo.
Ker možje jo prosijo!«« »Le s'jo, le s'jo zbčri,
žumer, Le s'jo zbčri, njega drug, Zbčri, žumerska drušina!« 15 »*L£ sem, lč sem, hčerka
lepa, S£m prelepa mlada hčerka ! « <
5278.
(Iz Metlike.)
Hinder, hander, žumber, Vsaka žumberska družina! »Kaj nam oče žumber, Ušaka žumberska družina?« 5 »»Mi be radi deklicoU« »Ja jo ne dam možu Usake žumbarske družine!« »»Če jo ne daš samo, UzamefmJ ti jo sama 10 Ušaka žumbarska družina ! « «
»Pejdi, pejdi, moja hči, Skorej nazaj pridi: Suha hruška zacvete, Onda nazaj pridi!« »»Zbogam, zbogam Usim virnim slugani, Ker ste nam dali, Da pojde z namiU«
Svatje pridejo po nevesto. B.
5279.
(Z Banjšic.)
Slišal sem bobnati na glas, »Oj mati, ki videm zdej ?
Piščel ima tenki glas, Snobfči po pćlji grej :
Citra pravi tudi, Ki bi tela striti,
Škentič pravi: K ljubi Kom se tela skriti,
5 Gremo v vas! 10 Ki m' videjo?
5278. Neznanega zafiisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 75. Tiskana je v SPKN. JIL 59 s temi razlikami, ne glede na naglasna znamenja: 2, io Vsaka — 5 bi — 6 možje! — 7] Vsaki žumberški družini — 8 sama 11 Pojdi, pojdi — 13 K' suha — 14 Ondaj — 17 Ki. Prim. zgoraj šf. 5199 in $210.
5279. Zapisat Ivan Humar. — Iz njegove zbirke Št. 70. Verz 20. se pač glasi Pred oltar; spominjani se, da so tako peii to pcsem na Krasu, toda pozabil sem jo zapisati.
Hitro ko pred hišo pridejo, Že po mene vprašajo : >Ćć je hči vaša, Ki more biti naša? 15 Le dajte jo ven!«
»Godci godejo naprej, Jest in ti pa greva v cirkev
zdej !« Prime jo za roko, Pelje jo v poroko 20 (Pred oltar).
Ti nu toj' no vica In toj a tovaršica Sta le za'n par.
528
(S Kamena
Škantič ima tajnki glas, Citre pravje: pejmo vas!
Škantič pravi: kam mi?
Citre pravje: H ljubi 5 Gremo vas.
Tje pred hišo pridemo, Lih tala ji zagodemo :
»O mat, Če je hči vaša?
Zdaj mora biti naša, 10 Vun dajte nam je!«
Notri je bio deklic več, Obedna mu ni bila ušeč, Zbral si je družica Za svoje tovaršica.
15 Kampanija gre naprej, Tovaršija gre vun zdej. Prijel jo je za roke,
Tam se poročiva, 25 Trdno zvezo striva: Ne nuca nič!
Tam stojite priči dve. De pustiti se ne srne : Kar je Bog' obljubu, 30 To da bo daruvu Za en božji dar!
Kdor če to pesen pit, More dost' kujšten bit:
Vsak žiher poje 35 Za edno dekle svoje,
Za en kratek čas!
o.
na Soči.)
Peljel jo je h poroku Le v cirkev ž njo.
20 Tje sta prišla pred altar, To je naju lih za 'n par. Dol sta pokleknila, Svet zakon zadobila Za 'n božji dar.
25 Tam sa ble tud priče dve, Da je zapustit maj več ne
srne: Kar je Bog zavezal, Ne bo obeden zvezal, Nobeden več!
30 Sam Bog je poslal iz nebes, Da moraš dati življenje Češ: Zveličanska je vera, Ljubezen naj se gmera Vselej per nas!
5281.
(Iz Pečin na Tolminskem.)
Slišal sem ta šunder glas, Škantič prabi tudi :
Piščev vzdigne tejnki glas, 5 Zdaj mi grema v vas. Citre prabje tudi,
5280. Zapisa/ Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke.
5281. Zapisa/ J. Kofol. — Iz njegove zbirke; zadavila = zadobila.
III. — III. Pesmi svatovske. 5282, 5283.
247
>Mati, kaj jaz videm zdaj? Snub'či mi gredoje zdaj: Kaj mi je za striti, Kam se hočem skriti, 10 Kir me vidijo?«
Kedar v hišo pridejo, Matere zaprašajo:
»Kje je hčerca vaša?
Biti more naša, 15 Ne pomaga neč!«
Gode* mi godejo naprej, Mi pa grema v cerkev zdej,
Druh ino družica, Moja tovaršica 20 Ljubezniva ti.
Ko v cerkev pridemo, Pred altar se vstopimo, Dol bova pokleknila, Svet zakon zadavila 25 Za en bozi dar.
Žegen je prisu z nebes, Bog ga j' vsem poslal na čez: Za kršćanska vira Naj ljubezen gmira 30 Se med nama res!
5282.
(Iz Grgarja.)
Godci godejo na bas, Pišču pa ma tenki glas. Fantje prav'jo tudi : Pojdimo v včs k ljubi, 5 Dadč jo nam.
H prvi hiši pridemo In po Ščerki prašžimo: »Ljuba mamka naša, Ce je ščerka vaša? 10 Dejte jo nam!«
»»Saj sem 'mela dekelc več, Vam ni b'la nobena všeč; To, ki imam, vzemite, Sabo jo peljite 15 Od doma proč!««
Godci godejo lćp marš, Zravčn gre tud nje tovarš. Peljejo družico Ž njeno tovaršico 20 Od d6ma proč.
Peljejo se pred oltar, Ljubi z ljubico na par.
Dol sta pokleknila,
Zakon sta dobila 25 Za božji dar.
Tam stojite priči dvć, Mož žene pustit' ne srne : Kar je Bog zavezati, Ne bo več odvezau, 30 Zdaj in nikdar!
5283.
(Iz Kostanjevice na Krasu.)
»Kan ćen jest iti, Gudci gudeju naprčj,
Kan se ćen skriti: 5 Škantar prave: Zdej pej zdej,
Muj šocelj puma grd! Bas prave: Pojmo v vas!«
Bas prave: Pojmo v vas!«
5282. Zapisat Matej Trnove c. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica str. 32—33.
5283. Zapisat Franč. Trampu ž. — Iz njegove ga rokopisa.
248
III. — III. Pesmi svatovske. 5284, 5285.
Kadar v hišcu pridemo, Mamcu lapuo prašamo: 10 >Ći je hči vaša, Ki mora biti naša?«
V kambri je več duklet, Paj nobena ni nam všeć. »Dajte nam novicu 15 Za našu tovaršicu!«
»Dajte nam novicu Za našu tovaršicu!« Ju primeju za roku In pieljeju h poruoki.
20 Mašnjik stuopi pred voutar, Žienin na ta drugu stran, Šlišale sa priči dvej, Da zapdstit ju na smej !
Vojčin gre po ne vesto. 5284.
(Iz Ločan blizu Rožeka.)
Pošušej, poštena nevesta, Vesevo te cavmaršči hvas! Te cavmar se pele po ceste, No ima do tabe obvast. 5 Ti vzemi svovu od mene In od očeta tvojha, Od bratov, od sester, od
mame Noj od stanu ledečnaha.
Ti bodeš te krancel zhubiva, 10 Stopiva v te zakonšči stan ; Te stan se ja kne zamečuje, Je velko od Boha Štim&n.
Ti bodeš v tam stanu živeva Noter do hroba tvojhd, 15 Boš hijeka-hajeka peva, Ki boš zibava sinka tvojhš..
Najprej sedej prosi starejše, Potlć pa te druje ljudf, Kar si je razžaliva poprej že, 20 Je prosi, da ti odpustć. Vsi umšamo srečo nevesti, Vse lete, vse ure srećnć, Te cavmar se pele po ceste Ja z velčim veseljam potć.
5285-
(Drašiče na Zilji.)
Poslušaj, poštena nevesta, Poslušaj bandirarjev gvaš : Skor boš tvoj krancelj zgu-
biva,
Skor bo 'mov ćez te obvast 5 Pa »tuca« pa »hoja« boš
peva, Pa zibava sinka tvojga.
5284. Zapisa! J. S. — Iz *Slov. Bčele« II. (1850) 30, Ponatisnjena je z> » Gor. letniku« 1863, str. 216 in v Scheiniggovih NPKS. št. 757 s temi predru- gačbami, ne glede na fiaglaske: 1 Pošušoj — 4 Noj — 14 hijeka-kajeka. — Narodnost pesmi tega naslova je selo zelo sumljiva. Križajočih se rim abab v Jaki doslednosti narodna pesem ne pozna!
5285. Zapisat Jakob Wang. — Iz njegove zbirke II. ij.
III. — III. Pesmi svatovske. 5286.
249
Družica izroča camarju krancelj.
5286.
(Iz šaleške doline.) Camar : Camar :
Prelubi vi svatje, Le stop te na stran, De mojo družico Po sredi peljam.
Družica : 5 Ti doli po cesti En vozek derdra, Se gvišno moj camer Po krancel pelja.
Camar : Družica je moja 10 V štacunico šla, Mi kupla lep krancel In pušelca dva.
Druiica : ie zunaj okol hiše En veterc pihlja, 15 Me gvišno moj camer Za krancel fodra.
Camar: Družica ta moja Ma krancelna dva, Tak dolgo bom rajal, 20 De dobim oba.
Druiica : Se kar ne štimam, Ko dva krancelna mam, Saj ti ga ne dam, Ga še nucati znam.
25 Družica pa moja Ma kranceljna dva: Če mi enga ne daš, Pa še pušelc tu maš!
Druiica : Pa Jezus, Marija 30 Naj bota s teboj, Se nizko prikloni, Pa krancel bo tvoj !
Camar: V velenski Štacuni Je pisan papir, 35 Jaz mojo družico Zahvalim za cir.
Druiica : e Jezus moj ženin, e angel moj svat, In tistem hočem 40 Jaz zvesta ostat.
Camar : Te lepo zahvalim, Družica moja, Si dala mi krancel In pušelca dva.
Druiica : 45 Je tička zletela Iz tište vode, K je lani moj camer Napajal konje.
5286. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice J. Gregla (i8jg. I.) — Za njo je pripisano Še troje stro/, katere pa se Štejcjo z /, 2. 3. Glase se:
Po sredi jaz grem, V hiši me camer
Pa zagvišno že vem, Za krancel fodra.
Obe obe, jo jo, (prim. zgoraj w. 13—16.)
Za krancel bo šio! K o b camer bolj bil,
5 Zunaj okoli I0 Bi il dala klobuk,
En veterc pihla, Sl P a tak en falot >
Ga pa jiš po drugot!
Do v, 36 Jo je prepisa/ Fr. Praprotnik tudi v svoji zbirki. Z. zadnjo strofo prim. št. 3558 in 3559 .
250
III. — III. Pesmi svatovske. 5287.
Camar : Družico sim prašal, 50 Ćegava bi bla, Pa tak mi je rekla, Da camarjeva!
Druiica : Je tićka vesela, K na vejci sedi; 55 Pa bi camer ne bil, Ko je krancel dobil !
Camar : Zahvalim za jesti, Zahvalim za raj, Le postljo nam dajte, 60 Da gremo mi v kraj.
Druitca : Rožmarinovo jutro In nagelnov dan, Pa srečno moj camer. No zdaj pa jaz grem !
Camar ; Prelubi moji sva ti In ohcetari, V sredi med vami Sam Jezus sedi.
5 Prelubi moji svati, Le stopte na stran f De jaz mojo družico Po sredi pelam.
Druiica: Po sredi jaz grem, 10 Pa to dobro vem, H nasreči mi bo: Za krancel bo šio!
Camar : Iz Lublance na Tarst Je lep ajznpon, 15 Družica peljala (Bo) camarjov tron.
Družica : Moj krancel je frišen, Moj camar je gvišen, Moj krancel je zlat 20 In moj camar je mlat.
Camar : Marija divica Brez greha je bla, Vence ti pletla, De boš kronala ga.
5287.
(Od Braslavič.)
Druiica : 25 Ko bi se camar priklonil Pred manoj lepo, Mu bi krancel podala S toj desnoj rokoj.
Camar: Skoz brumno živlenje, 30 Skoz zveste roke Te prosim, družica, Le kronaj me ti!
Druiica : Oh krancel, oh krancel, Kok teško te dam, 35 Oh camar, oh camar, Kok rada te mam !
Camar: Se bom nisko prikloniv, Poklekniv na tla, Te prosim, družica, 40 Le kronaj me ti !
Druiica ; Oh Jezus, Marija Nej bota s teboj: Le glavo ti nagn, In krancel bo tvoj.
Camar: 45 Sem se nisko prikloniv, Poklekniv na tla, Pa le vpričo vseh svatov Mi krancel podaj.
5 a »7. Neznanega zapisovavca. — Iz pesmarice Jožefe Vodlak (Bodifak) I. št 28. — Peto strofo prtmerjaj s št. 2889 in 28go.
III. — III. Pesmi svatovske. 5288.
251
Družica :
Prešmentani camar, 50 Kak luštn si biv: Pa tak dolgo si vpiv, Da si krancel dobiv!
Camar:
Prelubi moj svati. Neč mi kaj ne zamirte, 55 Će se ne borno prej vidili, Ko v dolini Jezusovi !
5288.
(Iz Mozirja.)
Camer: Druiička;
Preljubi moji svati, 25 Ko b' biv ti en zavbr fant, Le stopite na stran, Dala bi ti klobuk,
Kir jaz svojo družičko Si pa tak' potepuh,
Po sredi pelam. Me pa piši v uh\
Drniička :
5 Po sredi jkz grem, Prav dobro to vem, Ko obetajo, Ko za krenček bi Šio.
Camer:
Družička moja 10 Te v štacunici bla, Je pa kupla en pušelc Pa krenčeka dva.
Drutička :
En krenček jaz mam, Pa ga tebi ne dam, 15 Je zelen, rudeč, Je meni bolj všeč.
Camer:
Jaz sem v Marburgu biv, Sem klobuček zgubiv; Sem se semkaj perdruživ, 20 Da b* druga dobiv.
Družička se sveti Ko ribje oko, Pa ti svati pa pravjo, Za hčim ti kej bo?
Gorjanca ko nečem, 30 K* ma lajblc rdeč, Polanca pa ocem, K' ma židastih več!
Camer :
P'r gorah, p'r paureh So hčerke lepe: 35 P'r cesteh, pV mesteh Pa kelnerčice.
Drutička :
Raste ti roža Kopriva za plotom, Da jaz mojga camerja 4oObcirala bom.
Camer:
Tak* tak', moja družička, Obciraj me le: Kir narbol dež pojde, Napajav bom te.
Družička;
45 Preljubi moji svati, Ne zamerite mi kej, V sredi med nami Pa Jezus stoji.
5288. Neznanega zapisovavca* — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Verz 7 — 8 je gotovo pokvarjen iz: Obe, jo, jo! * Za kranček bo šio ah Da druzga ne bo, * Ko za krenček bo šio. »S* strofo v. 29 — 32 prim. 2576 — 25J'/.
252
III. — III. Pesmi svatovske. 5289.
Camcr :
Družička moja, 50 Al* je vola tvoja,
Da se nizko perklonem, Da b* krancala me?
Družička :
Jezus, Marija Zdej bota z menoj: 55 Se nizko perkloni, In krenček bo tvoj.
Camcr :
AV si ti zgirana, • Al* si pijana. Da si obcirala 60 Tajga cigana !
Družička:
Jaz nisem ne zgirana, Tud ne pijana, Nisem obcirala Obenga cigana!
5289.
(Iz Lešan nad Pre valjam i.)
Camar :
Prosim vas, svati, Le stop'te na stran, Da jaz svojo družico Po sriedi pelam.
Druiica :
5 Pa po sriedi jas grem, Pa prav dobro jas vem, Da drujga kne bo, Da za krienček bo švo.
Camar:
Družička moja 10 Je pa v štacuno šva,
Je pa kup'va seb* krienček, Men' pa pušelca dva.
Družica :
Zunaj okoli En veter pihla, 15 Notri v hiši me camar Za krienček fodra.
Camar:
Družička moja 'Ma krienčka dva; Bom pa prosiv Boga, 20 Da bom dobiv en'ga.
Družica :
Jas pa knisem prej viadva, Da bi camar tak biv, Da bi tejko študirov, Da bi krienček dobiv.
Camar :
25 Jas tudi nisem prej vedev, Da je družička taka, Da se štima, dokler ji krien- ček Na glavi mahla.
Druiica :
Jas še pa camarji 30 Krienčka kne dam, Ko ga še sama Zanucati znam!
Če 1 boš hotev ti krienček Od mene dobit, 35 Boš mirav drugači Okuol mene hodit.
Camar :
Šta šmentana družička, Kne bodi tak fajn, Pa za krienček fodrati 40 Se vendar kne daj !
5289. Zapisal Jožef Riffel. — Iz prepisa Franč. Kolnika. V verzu 52, je maj = manj. V v. 67 je priteva pač napaka za prišva (prišla).
III. — III. Pesmi svatovske. 5289.
253
Druiica :
Krienćek ja mam, Pa ti ga rada kne dam, Ko tako navado imaš, Da ga ahtat kne znaš.
Camar :
45 Družićka moja
Mi pa krienćka kne da, Oh kak sram me pač bo, Će ga mi dava kne bo.
Druiica :
Zakaj bi ti ga dava, 50 Kir nimam za kaj ! Kir nisem jas tvoja, Krienček še maj !
Camar:
Družička nić, nić, Saj še takih je več, 55 Bol kunšne so bile, Da so krienček zgubile!
Druiica :
Jas ti pa zn&bit Krienček koj dam, Saj še tak* sama en'ga 60 Lepšega 'mam.
Camar : Te prosim, družička, Kne zameri mi zdaj, Se pa nizko priklonim, Pa krienček bo moj.
Druiica;
65 Prelubi moj camar, Potrpi z menoj, Še ni ura priteva, Da bi krienček biv tvoj.
Camar :
Družička moja, 70 Al je vćle tvojd,
Da bi krienćek mi dava Veselga sred?
Druiica :
Zaupaj, moj camar, Še zna se zgodit, 75 Za vsmilenja deli Znaš krienček dobit!
Camar :
Tak, tak, družička, Me lepo potroštaš, Je vundar lepć, 80 Da brez krienčka kne poj-
dem domu.
Druiica ;
Oh le Jezus, Marija, Bodi Jožef s teboj : Se nisko prikloni, Bo krienček pa tvoj.
Camar :
85 Družička moja, Te zahvalim lepć, Da si tak lćpo Ocirala me.
Druiica :
Prosim te, camar, 90 Da mi zameru ne boš, Kir sem krienček ti dava Iz pofarbanih rož.
Camar:
Bo pa minva zima, Bo pa prišva spomlad, 95 Poal pride družička Za krienček rožice brat.
Druiica :
Prelubi moj camar, Le tak ti poviem, Čeglih krienc si dobiv, 100 Kne bahaj se ž njiem !
Zdaj pa krienček sem dava V božjem imen, Pa ta liepši ostane Zmiraj koj men\
254
III. — III. Pesmi svatovske. 5290.
105 Je pa camar vesiv, Kir je krienček dobiv, Pa še žavostn bo, Ker zdaj gremo domu.
Maš krienček na gvavi, 1 10 Je pa tišti spomin,
Kir je s trnjem kronan Biv Jezus, Bog Sin.
Kir smo ovset začeli V božjem imeni, 115 V imenu Boga Naj se tudi konca !
5290.
(S Tolstega vrha pri Guštanju.)
Camar:
Zdaj borno začeli V imenu Boga Očeta in Sina In svet'ga Duha.
5 Prelubi moji svati, Le stop'te na stran, Da jas mater to šruoko Po sriedi pelam.
Mati ta šruoka 10 So brznih ludi, So svate ocirali S pušelcami.
Mater to šruoko Jas tako rad 'mam, 15 Zato jih najprvo Zdaj rajat pelam.
Družica ;
En krajcar še 'mam, Ga fajmaštru dam, Da b'jo na kanclni oznanili, 20 Da jas camarja mam.
Kaj ste storili, Vi šmentani far, Ste mi teto poročili, Mene pa kar!
25 Tri jabke z drevies, Pa tri rož'ce z nebies, Jih camarju dam, Ko ga rajat pelam.
Dovse po cesti 30 En vozej drdra, Se gvišno moj camar Po krienček pela.
Oče starešina, Nalijte glaž vina; 35 Ko bi camar bol biv, Bi pa on ga naliv.
Ko pojdeš po poti, Spoman se na to, Ko je Jezus krvavi pot 40 Potiv za te.
Ko pojdeš no cesti, Spoman se na to, Ko je Jezus ta težki križ Nesol za te.
45 Devica Marija, Precartana stvar, Ko te Jezus tak lubi, Zakaj b' te jaz kar!
Devica Marija na Jezeri, 50 Ona je naša gospa,
Mi smo pa njeni služabniki, Ona nas v nebiese pela.
5290. Zapisa/ FrančiŠek Kotnik. — Iz njegovega rokopisa* »Nekako lako so peli moja mati, ko so se ženili teta. Far Inka; ni razzalfivo. Nekaj kitic, ki so tnkaj pod »družica*, lehko tudi pojejo drugi Ijudje, recimo ,mati ta šruaka* ali ,oče starašina*. Svatnja = družica, družička.« Ž zadnjo strofo pri- merjaj Številke 2940 — 2942, s strofo 5, (v. 16 — 20) pa št. 2j8j — 2y8g.
III. — III. Pesmi svatovske. 5291.
255
Oče nebieški V nebiesah sedi, 55 Pa nd nas dov gleda, Kaj delamo mi.
Je ovset vesieva, Se grieha kne dieva, Je Jezus vesiev, 60 Ko je na ovseti biv.
Ženin no nevesta Sta krienčeka dva, Nevestin je biv, Pa je Jezus vesiev.
65 Camar no svatnja Sta krienčeka dva:
Je svatnin rdeč, Pa je Jezusu všeč.
Zovna okuovo 70 Vetrić pihla,
Ko še mene moj camar Za krienček fodra.
Će jaz glih en krienček Camarju dam, 75 Sama še zmirom Ta goršega 'mam.
Moj camar je liep. Kakor nagelčev cviet, Pa še gorši bi biv, 80 Ko b* cigare kadiv!
(Iz Dobrijan pri Ouštanju.)
Camar :
Družica moja e v . . . . . Ma, e kupiva krienček
In pušelca dva.
Družica:
5 Po sriedi jas grem, Pa si zmislit smem: Zguba mi bo, Ko za krienček bo što.
Camar:
Le sladko prepievaj, 10 Kne skrivaj se več, Saj meni špandiraj Svoj krienček rdeč.
Družica :
Lubi moj camar, Prav rada te mam, 15 Pa vunder svoj krienček Ti rada kne dam.
Camar :
Družica, lepć je, Da me troštaš takć, Pa brez krienčka me vundar 20 Ni spustiti domu.
Družica;
Moj krienček, ti si Kakor rožice tri: Če 1 ga camar dobi, Se me već kne znebi.
Camar':
25 V Celovci sem biv, Sem kvobuček zapiv; Tu sem se pridruživ, Da bi drujga dobiv.
Družica:
Ko bi puobić ti biv, 30 Bi pa krienček dobiv ; Si pa en drugi falot, Ga pa iši drugod.
5291. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa FrančiŠka Kotnika, ki jo je dobil na Dobrijah pri PotoČniku. »Hranili so jo skrb no, ker take pesmi se ne dobijo lahko. Rabili so jo, ko se je sin šenil.« Tega naslova pesmi zovejo okrog Guslanja navodno »svatovske pesmi*.
256
III. — III. Pesmi svatovske. 5292.
Camar :
Družićka moja Ma pa krienćeka dva: 35 Bom pa prosiv Bogd, Da bom dobiv erigL
Dr ulica :
Al se, camar, prikvoniš Trikrat pred menoj, Ti bom dava svoj krienček 40 S svojoj desnoj rokoj.
Vošim ti ga prav Od moj ga srca, Naj lepo ti sveti Do sodnega dne.
45 Tak Jezus, Marija Le bosta s teboj: Se nizko prikloni, Bo krienček pa tvoj !
Camar:
Prav lepo zahvalim, 50 Družica, jaz te,
Si tak' z lepimi rožcami Ocierala me.
Družica;
En krienček še mam, Ga nikuamar ne dam, 55 Je v nebieseh naret Od nedovžnih deklet.
Ko se pripravljajo v cerkev.
5292.
(Z istrske tneje.)
Eno glihengo sem stureu, Rinčice nu perstane,
Tisto bom prou zvestu lubeu: 20 Tudi soie serćice. Eno lubco sem si zbrau, Tisto mi je sam Jezus dau.
5 Ćeli dan okul vas hodem, To veselo pošto nosem: »Jutrei puideste z mano U leto cerku žegnano!
Tam borno per sveti maši, 10 (In pri ćeli) andohti naši: Ženin bo zakon preieu, (De) ga bo sam Buh veseu.«
Neveista je prou vesela, Kir je moža zadobila. 15 Nevesta, zahvali Boga, Kir si vdobila moža.
Gospod dihouni so tako dijali, De si bmo rinčice daiali,
Zdej borno slavu jemali, Jenu nevesto proč pelali Od očeta, od matere Nu od sestre cartane.
25 >Oče, kir ste me zredili, Mati, kir ste me hranili, Zdej jest gredem proč od vas, Ku de b ne bla nikdar per
vas!«
Zdej borno pili pozdraulico 30 Ne zdravie naše novice, Pili ga bodimo vsak en glaž: Ostani Jezus per nas !
Amen.
5292. Zapisa l (?) Valentin Bak 13. febr. 18 j/. — Iz njegove besmarice L št. 18 (Pesem od 7'esele kompanije), ki mi jo je poslal iz Vatovelj Milko Šašelj*
III. — III. Pesmi svatovske. 5293, 5294, 5295.
257
5293-
(Iz Št. Vida vipavskega.)
Eno glihengo sem storu, Ktero bom prav zvesto ljubu: Eno ljubco sem si zbrav, Ki mi jo je sam Jezus dav.
5 Včeraj sem okoli hodu, To veselo pošto nosu, Da jutre pojdete z menoj V to cerkev žegnano.
Tam borno pri sveti maši, 10 Pri ćeli andohti naši, Da bo ženin zakon prejev, Da ga bo sam Bog vesev.
Kaj so nam duhovni djali? Da borno rinžce spreminjali, 15 Rinčice in prstane, In najno srčice!
5294-
(Vipavska.)
Eno glihengo sem storil, Ktero bom prav zvesto ljubil: Eno ljubco sem si zbral, Ktero mi je sam Jezus dal
•
5 Okol sem včeraj cei dan hodil, To veselo pošto nosil: Dans pa pojdete z menč V le to cerkev žegnano.
Tamkej borno pri svet' maši 10 In pri ćeli andoht naši: Ženin bo zakon prejel, Kter'ga bo sam Bog vesel.
Gospod fajmošter so djali, De b'mo rinke premenvali, 15 Rinčice in prsence In tud' najno srčice.
Zdaj borno slovo jemali, B'mo nevesto odpeljali Od očeta, matere 20 In od sestre cartane.
>Oćka, ki ste me zredili, Mamca, ki ste me zučili, Oh zdaj pojdem proč od vas, Ko de b* ne bla nikolj pri
vas!«
25 Pili borno zdaj zdravice Na zdravlje naše novice: Le pimo ga vsak en glas, De bo Jezus naš tovarš!
Tu vesela kompanija 30 Je Jezus in Marija, Oče, Sin in sveti Duh, Tri pršone, en sam Bog.
5295-
(Iz Gorenje Vrtojbe.)
Nu glihinku sem storu, De jo bom prav srčno ljubu, Glih tako, kakor Kristuš To cerkucu.
5 Ćeli dan po vaši hodiu, Lepe pušlje v rokah nosiu In vabiu mojih ledi, De borno vsi skupaj šli 10 V tu cerkvicu požegnanu.
5293. Zapisa/ Zmagoslav Kopatin. — Iz prepisa v M. Rodeta zbirki VII. št. 64.
5294. Zapisa/ Anton Pegan. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica, str. 34Q — 350, kjer je izrečeno, da ni domača iz Vipave (Trga), ampak da je z Goriškega.
5295. Zapisa/ Jožef Cejan; pravi/ (i8g8) 82-letni Matevž Cejanov (Filipič). — Iz Cejanove zbirke II. št. 43.
17
258
III. — III. Pesmi svatovske. 5296, 5297, 5298.
Tam borno pr ofer svete maše, De opravmo opravile naše: Kadar bo mašnik bukve
prebrau, Ženin bo prstane gor dau.
15 Mašnik požegna prstane, Vas dveh se ljubi srčice; Zdaj novic (mož) postane, Sveti žegen zadobi. Novica, zahvali Boga,
20 Ker si dobila moža!
5296.
(Z Grahova na Tolminskem.)
Visoko pošto nosim In vas prelepo prosim, Da pojdete z menoj V leto cerkev žegnano.
5 Tam borno pri sveti maši Ino pri andoht* naši: Ženin bo svet 1 zakon prijel, De ga bo sam Jezus vesel.
Pir ga borno vsak' en glaŽ, 10 De bo tud' Jezus pri nas:
Oh Jezus in Marija, Vsa nebeska kompanija, Bog Oče, Sin in sveti Duh, Bratec, mozi ti Bog!
15 »Zahvalim vas, mamika, Da ste me gor v zredili, Sprelepo ste me naučili. Zdaj pa grem od vas preČ, De se ne borno vidi!' večU
5297
(Kranjska.)
Gor in dol po vas* sem hodil, Prav veselo pošto nosil. Vabil sem brate svojć, 15
Da z manoj v cerkev pojdejo.
5 Tam borno pri sveti maši, Mi in tudi naš' tovarši : Ženin bo zakon prejel, Da ga bo Jezus vesel.
Prstane sta pretaknila, 10 Srce sta si že sklenila: Zdaj pa pojdemo domu, Tjakaj na nevestin dom.
20
Tam borno pa obed'vali, Vsak od sebe slovo jemali: Ženin od samskega stanu, Ker ga ne bo već imti.
Mater borno zahvalili, Ker so nam jo izredili, Očeta, ki jo je izbral, Boga pa, ker jo je dal.
Zdaj pa gremo po ravnem
polji, Kjer raste vince najbolji: Godci, god'te le ta marš, Da bo Jezus naš tovar'š !
5298.
(Iz Ihana.)
Jest pa po sveto hćd'tm, Svatj-b, pejdtte z m'tnćj
Ano vlsćvo pošto nćs'tm: Na le-td n-LbćsfBn dom!
5296. Zapisal Anton Ćrv. — Iz njegove zbirke A. 22.
5297. Zapisal Davorin Petelin. — Iz njegove zbirke I št. j.
5298. Zapisal Anton Breznik; pela stara Kajžnica. -«- Iz njegove zbit ke II. //. 116.
III. — III. Pesmi svatovske. 5299, 5300, 5301.
259
5 Tam bomo spet dobre v61e, Pil' ga bomo vsak an gvaš, De b' biv J'bž'lŠ pxr nas!
Poj 'mo šta pa v cćrku: Žen-Bii bo z&kon prajćv, 10 De ga bo Jxž-bŠ vbsćv, Poj 'mo šl-B hitar dam.
Vače, vas l'po zahvalim Za tako l'pć ivBbesto, Vače, k' ste m* jo gvar
zredil-B, 15 Mat* pa, k' ste m* jo l'pć
učili !
5299-
(Iz Ihana.)
Vačka moj so m' vablubili, De me bojo važenili: Jast si bom pa jdno zbrav, Sam Boh večni m' jo bo dav.
5 Gvkr 'n dval po vaši hodim, Prov visćvo pošto nosim: Zdej pa pejte vsi z menćj V 16-to cerku žegnano.
Tam se bo začeva masa, 10 Masa, prava andaht naša;
Po maš' se bo zakon začev, De ga bo Jižiš visćv.
Pred ut&r sta poklekniva, Desne roke vkip sklenfva, 15 Pretikniva pšrstane, Vkip skleniva s&rčice.
Lubi ženin jn nebesta, Bodita £dn drug'mo zvesta: Nej bo dvkbra al' hidć, 20 Sej sta v&tva met' toko !
5300.
(Iz Frama.)
Mamica sq mi obljubili, Da m§ bgJQ oženili: Jas si bQm pa enQ izbral, Ke mi jq bQ moj Jezus dal.
5 Gor no dol po včsi hodi No vesele glase nosi: Zdaj pa poite le z menQ Taj v cerkvQ posv§čenQ.
Tam s§ bQJQ mčše brale, ioPobožnost s§ bQ d&ržala: Ženin s§ bQ spremčnil, Svčti zakon bQ dobll.
Zdaj mčša uže je minQla, Zdaj bQmo slovo jemali, 15 Ženin šentjanžovca nalil, Staršinetu ga bo napil:
»O staršina, mozi ti Bog, Zravno pa troštar sveti Duh ! Zdaj pa, gQdci, zagQdite, 20 Da bQ Jezus naš tovarš !
O le Jezus no Marija, Bodi naša tovaršija Na naši svatovšćini, Ke smo dobre volje vsi!
5301.
(Ziljska.)
Ano nevesto sem'si zbrav, Jes pa nove pošte nosem
Sam Ježus me bo gnado dav. Noj mojo žvahto kupe pro-
sem :
5299. Zapisa/ Anton Breznik; pela Zelnikarjeva Micika. — Iz Brez- nikove zbirke II. št. 114.
5300. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II 149.
5301. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. j$6.
17*
260
IH. — IH. Pesmi svatovske. 5302, 5303.
5 Da pa pojdate z mano V to cirkov žegnano.
Tam bome pri svetej maši Stril' andoht našo:
Ženen bo zakon sprejev, 10 Sam Ježus ga bo vasev.
Pri miže sadi kompanija, Cul so Ježus noj Marija.
Zdej ga popimo le vsače an
gvaž, Doklir je Še Ježus pri nas !
5302.
(Od Sv. Martina na Pak i.)
StarŠi so me gor zredili, 15 Od svojih mater in očeta,
Zdaj me bodo oženili. Jaz si bom nevesto zbral, Ktero mi bo Jezus dal.
5 Jaz se bom pa tako nosil, Take svate bom si prosil, Da taj pojdejo z menoj, Taj v to cerkev žegnano.
Tam se bode masa brala, 10 Bogu gor se ofrala. Ženin zakon bo sprejel, De ga bo tud Bog vesel.
Ko se bode masa brala, Nevesta bo slavo jemala
Od svojih bratov in sestrić.
»Srečno, srečno, moja mati, Srečno, srečno, moji oče, Zdaj pa pojdem jaz od vas, 20 Ko bi ne bla nikdar pri vas.
Zdaj pojdem proti I (imenuje se novi dom),
Bližej doma svojega!« Zdaj pa, godci, godite marš, Da bo Jezus naš tovarš!
25 Zdaj pa pijmo vsak en glaž V imen sv. Šentjanža: Na zdravje birta hišnega, Ki nam tak dobro vince da !
5303-
(Iz Gore nj ih Radovelj.)
Dobro jutro, svati moji, Al ste riuni al bogati, Dobro jutro vam Bog dej, Vaš navesti najpoprej !
5 Danas se borna skupaj zbrali, Kje se borna mi podali, Kje k tej cirkvi žignani, Naktavikšem voftari.
Tam se bo svita maše brala, 10 (O)čit nebiškem ufarvala:
Tam se je zakon začev, De ga je biv sam Bogh vesev.
»Lobi oče, loba mati, Zdej i moram slavo jemati, 15 Zdej i moram pa jet od vas, Ka b na bla nikol par vas ! «
Zdej i je pa ta pesem speta, Bog nam dej ana dobra letna, Šnita kroha beliga, 20 Glažek vinca zreliga!
5302. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praptotnika. 5303- Zapisa/ Jožef Androjna. — Iz njegove zbirke L Št. 18. — 8 Nakta- vikšem = k najtavikšem.
III. — III. Pesmi svatovske. 5304, 5305, 5306.
261
5304-
(Iz Višnje gore.)
Dober večer, ljub* moj svatje, AP ste revni aF bogati, Dober večer Bog vam daj, Teb, nevesta, najpoprej :
5 Ko se bote vkup zbirali, In se bote kje podali ; Le k tej cerkvi žegnani, K tej največji andahti.
Ko pa andaht minila bo, 10 Zakon zadobila bo. Ko se bote vkup zbiral, In se bote kje podali:
Le na ta nevestin dom, Tamkaj bote dober volje, 15 Jedi jeli vse te dobre, Glažek tud* nalivali, Nam ga pa napivali :
»Krancel si zapustila, Deklicam si ga zročila.«
20 Ona se je dala čez Bogu, Usmiljenemu Jezusu. »Ljube ve moje sestre, Zdaj pa moram jaz it* od vas, Kot bi ne b'la nikdar pri vas.«
Svarilo pred svatbo. 5305.
(Od Frama.)
Ti premladi ženin, Kaj pa misliš ti? Svoj ledig stan predati, Le kaj za nja dobiš? 5 Vse krize no težave, To ti za nja dobiš! Kteri živijo v miru božjem, Jih lehko prestoji,
Kteri pa ne živi v miru bož- jem, 10 Jih težko prestoji.
Zakon, oj zakon, Za resen da si svet, Pa velkokrat pregrešen No velkokrat preklet !
Premfsli, ntbćsta, Soj ždvastLn stan, Toj ledT»k vesćle
Slovo od samskega stanu.
5306.
(Iz lhana.)
5 Le vzenrL slavć Vad led-Lk stanć, Vad dekT»lc pa ravn'L tokć !
Ja stopu na stran !
Pesem se nadaljuje tako, da se razprto tiskana beseda v zadnjem verzu premeni z drugo: fantu, matere, vaČetu. prjatlu, znancu itd.
5304. Zapisat Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II Št. 5.
5305. Zapisa/ Oroslav Caf; pela Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 44.
5306. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a ŠtuČkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III. št. 5.
260
m. — IH. Pesmi svatovske. 5302, 5303.
5 Da pa poj date z mano V to cirkov žegnano.
Tam bome pri svetej maši Stril* andoht našo:
Ženen bo zakon sprejev, 10 Sam Ježus ga bo vasev.
Pri miže sadi kompanija, Cul so Ježus noj Marija.
Zdej ga popimo le vsače an
gvaž, Doklir je še Ježus pri nas !
5302.
(Od Sv. Martina na Pak i.)
Starši so me gor zredili, 15 Od svojih mater in oćeta,
Zdaj me bodo oženili. Jaz si bom nevesto zbral, Ktero mi bo Jezus dal.
5 Jaz se bom pa tako nosil, Take svate bom si prosil, Da taj pojdejo z menoj, Taj v to cerkev žegnano.
Tam se bode masa brala, 10 Bogu gor se ofrala. Ženin zakon bo sprejel, De ga bo tud Bog vesel.
Ko se bode masa brala, Nevesta bo slavo jemala
Od svojih bratov in sestrić.
»Srečno, srečno, moja mati, Srečno, srečno, moji oče, Zdaj pa pojdem jaz od vas, 20 Ko bi ne bla nikdar pri vas.
Zdaj pojdem proti I (imenuje se novi dom),
Bližej doma svojega!« Zdaj pa, godci, godite marš, Da bo Jezus naš tovarš!
25 Zdaj pa pijmo vsak en glaž V imen sv. Šentjanža: Na zdravje birta hišnega, Ki nam tak dobro vince da !
5303-
(Iz Gore nj ih Radovelj.)
Dobro jutro, svati moji, Al ste riuni al bogati, Dobro jutro vam Bog dej, Vaš navesti najpoprej!
5 Danas se borna skupaj zbrali, Kje se borna mi podali, Kje k tej cirkvi žignani, Naktavikšem voftari.
Tam se bo svita maše brala, 10 (O)čit nebiškem ufarvala:
Tam se je zakon začev, De gaje biv sam Bogh vesev.
»Lobi oče, loba mati, Zdeji moram slavo jemati, 15 Zdeji moram pa jet od vas, Ka b na bla nikol par vas!«
Zdeji je pa ta pesem speta, Bog nam dej ana dobra letna, Šnita kroha beliga, 20 Glažek vinca zreliga!
5302. Zapisala (?) Urša Košak.
5303. Zapisa/ JožefAndrojna. — vikšem = k najtavikšem.
— Iz prepisa Fr. Praptotnika. Iz njegove zbirke I, //. 18. — 8 Nakta-
III. — III. Pesmi svatovske. 5304, 5305, 5306.
261
5304-
(Iz Višnje gore.)
Dober večer, ljub* moj svatje, A1 J ste revni aP bogati, Dober večer Bog vam daj, Teb, nevesta, najpoprej :
5 Ko se bote vkup zbirali, In se bote kje podali; Le k tej cerkvi žegnani, K tej največji andahti.
Ko pa andaht minila bo, 10 Zakon zadobila bo. Ko se bote vkup zbiral, In se bote kje podali:
Le na ta nevestin dom, Tamkaj bote dober volje, 15 Jedi jeli vse te dobre, Glažek tud' nalivali, Nam ga pa napivali :
»Krancel si zapustila, Deklicam si ga zročila.«
20 Ona se je dala čez Bogu, Usmiljenemu Jezusu. »Ljube ve moje sestre, Zdaj pa moram jaz it* od vas, Kot bi ne b'la nikdar pri vas.c
Svarilo pred svatbo. 5305.
(Od Prama.)
Ti premladi ženin, Kaj pa misliš ti? Svoj ledig stan predati, Le kaj za nja dobiš? 5 Vse krize no težave, To ti za nja dobiš! Kteri živijo v miru božjem, Jih lehko prestoji,
Kteri pa ne živi v miru bož- jem, 10 Jih težko prestoji.
Zakon, oj zakon, Za resen da si svet, Pa velkokrat pregrešen No velkokrat preklet !
PremfsH, ntbćsta, Soj ždvast'tn stan, Toj ledT»k vesćle
Slovo od samskega stanu.
5306.
(Iz Ihana.)
5 Le vzenvB slavć Vad led*Lk stanć, Vad dek'Llc pa ravn'B tokć!
Ja stopu na stran !
Pesera se nadaljuje tako, da se razprto tiskana beseda v zadnjem verzu premeni z drugo: fantu, matere, vačetu. prjatlu, znancu itd.
5304. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II št. 5.
5305. Zapisa/ Oroslav Caf; pe/a Uršula Kotnik. — Iz CO. I. 44.
5306. Zapisa/ Anton Breznik; pe/a Štučkova Neža. — Iz Breznikove zbirke III Št. 5.
262
III. — III. Pesmi svatovske. 5307, 5308.
30
5307-
(Gordijska,
Preljuba ne vesta, Spremeni tvoj stan, Toj ledik veselje 25
Je stopil na stran. 5 Smo vzeli slavo Od led'ga stanu, Me dekleta dve glih tako !
Preljubi ti ženin, Spremeni tvoj stan, 10 Tvoj ledik veselje Je stopil na stran. Vzemi slavo Od ledga stanu In, fantje, od vas glih tako !
1 5 Preljuba nevesta,
Vzemi slavo
Od svoj 'ga lepiga
Ledek stanu,
Ker ti ga moraš zapustit', 20 Želiš v zakonski stan stopit'.
Preljuba nevesta, 4°
Vzemi slovo
35
)
Od lublenga Očeta lepo, Ker te je lepo učiv, Zavol tebe se potiv.
Rada bi vzela
Od mater slavo,
Pa je že vse prepozno,
Ja mati že v hladnemo
Grobu leži,
Že v černi zemlji trohni.
Le jokaj se, jokaj, nevesta, Ker ti ne boš več deklica, Tvoj veseli ledek stan Bo v nedelo dokončan.
Lepi je, lepi venček zlat, Ker ga ne smeš na glavo
djat', Ker ga ne smeš več nosit', Ker želiš v zakonski stan
stopit*.
5308.
(Kranjska.)
Očka in mamica, Vas prosim lepo, Nikar ne žalujte, K' bom jemal slovo, 5 K bom jemal slovo, Od ledek stanu, Ga nisem še nikdar
Bratje in sestre, Vas prosim lepo, 10 Nikar ne žalujte, K* bom jemal slovo,
tako!
K* bom jemal slovo
Od ledek stanu,
Ga nisem Še nikdar tako !
15 Oj ljub'ca predraga, Te prosim lepo, Nikar se ne jokaj, K' bom jemal slovo, K' bom jemal slovo
20 Od ledek stanu,
Ga nisem še nikdar tako!
5307- Zapisal Jan. Stelč. — Iz zbirke Franca Francetovega V. št. 40, kantor je prepisana iz rokopisa J. Steleta.
5308. Neznanega zapisovavca. — Iz zbirke M. Rodeta II. št. 22.
III. — III. Pesmi svatovske. 5309, 5310. 263
Poroka zvršena. 5309-
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Na poli stoji lipica, Fanta dekleta snubita,
Prelepo je razcvetena. 10 Lepe griinte obetata.
Pod lipoj stoji mizica, Poroki so zdaj storjeni,
Prelepo je nacirana. V zakon so obliibleni.
5 Pri mizi sta dekleti dve, Zdaj se reče trikrat ja,
Prelepo sta poglajeni. Besede grejo pred Boga.
To sem pa greta fanta dva, 15 Liibi svati, kaj bo zdaj ? Lepo si prepevata. Ledih stan je zdaj že vkraj !
Zdaj mo pili vsi en glaž, Svetemi Janži naj na čast!
»Posejal sem bažuljek.« 53".
(Od Koprivnice na Hrvaškem.)
Ko dojde na gostovanju na mizo pečenka, začno peti podsnehalje sva- tovsko pesem :
Sejali smo bažulka 10 Treti bude Mariji,
Pod tom gorom visokom. Vu čem pemo na gosti
Danas mu je treći dan, K tvemu ocu, materi.
Idemo ga midva glet, Ti ne sedi kraj mene,
5 Je T je zišel ili ne. Nego sedi prot mene !
Trgamo ga kuče tri, 15 Ljudi budu mislili,
Vijamo ga vence tri: Da je bratec s sestricom:
Jeden tebi na glavu, Ne je bratec s sestricom,
Drugi meni na sablju, Več je Martin s Janicom.
5309. Zapisa/ Jožef Kranjc; narekoval Janez Rožman. — Iz Krajn- Čeve zbirke. Nahaja se od Sv. Antona v S/ov. gorica h tudi v zbirki Jožef a Tušaka (HL), kjer je naslovljena »Siebenšrit« ter se loči od zgoranjega natiska samo v tem: 4, 6 Prav lepo — 7 sen — 18 Janžu naj na] Janži na. — Zelo podoben je tudt zapis Jožef a KlemenčiČa (št. 22. a), tudi od Sv. Antona v Slov. gorica A; loči se od zgoranjega natiska v tem: 2 razcvetena] nacirana (pač pomota zavoljo v . 4) — 7 sen — 10 grunte — 11, 15, 16 zaj — 12 obljubljeni — 13, 17 zaj — 15 Ljubi — 16 Ledig — 18 Janži naj na] Janezu na. — Z začetekom prim. št. 800.
5310. Zapisa l R. Horvat. — Iz Zbornika za nar. život I ij6, 777, kjer je povedano, da se za vsako vrsto pripeva: Pelinka divojka * Pelin nam je listoper, * Su zelena svila. Ko se oapoje prva kitica, se poljubi/o najprej pod- snehalje, potem pol/ubijo svoje sosede, ii preneso poljubce krog miže. Vsi svatje in gosti se poljubijo, samo mladeniči ne* V tem svirajo godci melodijo te pesmi in še le ko se nenajo poljubljati, preidejo podsnehalje k drugi vrsti. To pesem po/o na svatbah tudi v Illebinah, kakor poroča M. Medjimorec (gl. Zznž. I 19 3).
264
III. — III. Pesmi svatovske. 531 1, 5312, 5313.
53«-
(Kajkavska.)
Sadila sam bažulek, Sad mu ima treti den V skrovnom mestu za gra- dom. Idemo ga gledati, 5 Jel je niknul i precvel. Utergnemo kite tri: Jedna tebi na škerljak,
Druga meni vu ruke, Tretju z sobum vzememo, 10 Kad pojdemo vu gosti K mojoj majki na večer. Ne sedaj ti pri meni, Da se ljudi ne sete, Da se mi dva ljubimo!
Sadila sem bažilek Na 'nom bregu prek morja. Na 'nom kamcu mramorcu. Hodimo ga midva glet, 5 Jel je zišel i precvel. Trgajmo ga štroke tri, Vijajmo si vence tri. Prvi bude Ježušu, Drugi bude Mariji, 10 Trejti bude nama dvim : Žnjim idemo vu gosti K našoj stari materi. Ne sedaj si kre mene, Neg si sedaj od mene;
5312.
(Iz Varaždina.)
15 Ar su ljudi šegavi, Lehko bi nam zmislili, Da smo si mi dragi dva. Ne smo si mi dragi dva, Neg smo si mi brat s sestrum. 20 Hod'mo, id'mo k Dunaju, Gde nas ljudi ne znaju. Ljudi budu štimali, Da smo si mi brat s sestrum. Ne smo si mi brat s sestrum, 25 Neg smo si mi dragi dva. Kalinka devojka, Kali veli viciper, To zeleno cvetje.
(Ove zadnje tri redice opetuju se za svakom vrsticom.)
Sadila sem bažulek, Sadila sem, dragi lubi, ba- žulek V one gore visoke. Je li zišel i precvel?
5313-
(Iz Bisaga.)
5 Zišel, zišel i precvel. Trgnemo ga tri kite : Prva bude Jezušu, Druga bude Mariji, Tretja bude Jožefu !
5311. Zapisal Ivan Ivanovič Sreznevskij. — Iz Sa/ar/kovega »Slozv, narodopisa* sir. 164. Ponatisnjena je tudi v koledar ju -»A us trta* za /. 1843 v spisu -»Die slavischen Sprachen Oesterreichs in Proben*. Zapis KuhaČev iz Va- raždina v njegovi zbirki III. št. 941 (z melodijo) se loči samo v tem: 5 znikel — 6 Vtrgnemo si — 7 Jednu — 8 Drugu.
5312. Zapisal M. Valjavec. — Iz njegove zbirke » Narodne pripovjedke* s ^' 305 — 306. Melodijo podaje Kuhač HL gsg, kjer se nahajajo še druge va- rijante. Pesem ni v zvezi s pesmimi > Greh bi bilo, sestro ljubiti* .
53I3- Zapisat Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke HL Št. 940 (z melodijo). Vsaki verz se ponavlja tako, kakor prvi, t. j. za cezuro se vtika dragi lubi.
III. — III. Pesmi svatovske. 5314, 5315, 5316.
265
5314-
(Zagorska.)
Sadila sem rožmarin, Sadila sem, dragi lubi, rož- marin Skrovnem mestu pad garuj. Idemo ga gledati, 5 Jel je zrasel jeli ne.
Jišli smo ga gledat mi, Jel je zrasel jeli ne. Zrasel, zrasel i precvel. Borno vtčrgli kite tri, 10 Borno pleli vence tri, Borno jišli pred Boga.
5315-
(Iz Vrbovca.)
Sadila sem, drage lube, rož- Trgnemo ga, drage lube, tri
marin.
kite:
V one gore, drage lube, vi-
Prva bude, drage lube, Je-
soke;
zušu,
Idemo ga, drage lube, gledati,
Druga bude, drage lube,
Jeli zišel, drage lube, jeli nČ?
^Mariji,
5 Zišel, zišel, drage lube, i
Trejta bude, drage lube,
precvel.
Jožefu.
531
6.
(Iz Središča.)
Sejej, sejej bejžolek!
Tergejma si kite tri,
Sejej sejej, draga ljuba,
Tergejma si, draga ljuba,
bejžolek,
kite tri.
Prek Donaja na bregu,
Kej ma plela vence tri,
Prek Donaja, draga ljuba,
Kej ma plela, draga ljuba,
na bregu.
vence tri:
5 Hodma midva jega glet,
i5^Pervi bode Jezusi,
Hodmamidva, draga ljuba,
Pervi bode, draga ljuba,
jega glet,
Jezusi ;
Jel je zišel jeli ne,
Drugi bode Mariji,
Jel je zišel, draga ljuba,
Drugi bode, draga ljuba,
jeli ne.
Mariji;
Zižel, zišel i precvel,
Tretji^bode mladenki,
10 Zišel, zišel, draga ljuba,
20 Tretji bode, draga ljuba,
i precvel.
mladenki.
5314. Zapisa/ Ivan Kukuljević. — Iz njegovih » Pesmi* str. 210 — 211. Melodijo g/e; Kuhač III. Št. 94/- — Ponav/jaje vsako vrsto, poje se v dntgič dragi ljubi za odmorom, t.j. med drugo in tretjo slopnjo do konca pesmi.
5315- Zapisa/ Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih IINP. I ?£— jq.
5316. Zapisala Treza Pošepl. — Iz njenega rokopisa, %i mi ga je poslat M. Stekovec. Že PetretiĆ citira prvi verz te pesmi v svojih » Evangeliomih* str. 230: *Osma popčvka, kum se Devica Maria pozdravlja, na notu: poseal sem bažulek, poseal sem draga ljuba etc.«
266
m. — III. Pesmi svatovske. 5317, 5318, 5319.
Kadar v svatih pogačo režejo.
5317-
(Iz predvoreke
Voča starašina Velfče skrbf ima: Von ima nožtk vojstr, K'L bo pogače moj str.
5 Rež'te jo na doje, Dejte goscam oboje; Rež'te jo na širje, Vite, de smo štirje.
Rež'te jo pr p£ti, 10 Tisto dejte tčti;
15
20
fare.)
Rež'te pr srdfci, To dejte držici.
Ta žena je tok djawa, K'Bdr je moko sj&wa. Je rekwa j'in je djdwa, De bo vse goscam d&wa.
Ta žena je tok djdwa, K^dr je moko sj£wa, Je djavva jtn je r£kwa, De bo vse gćscam sp£kwaf
Kadar se reže puran ali petelin.
53i8.
(Iz Za vrč a.)
Oče starešina, nožek si na- Le ga rež'te po bedri,
briiste, No na purani ga pokuste:
Le ga rež'te, le ga rež'te,
Oča starašina!
10 Dajte tisto vsem po redi.
Le ga rež'te po sklepeci, Dajte tisto ta slepeci.
5 Le ga rež'te po piitani, Dajte tisto ta kaplani.
Le ga rež'te po peroti, Dajte tisto ta siroti.
Le ga rež'te po hertiši, Dajte tisto vsem po hiši.
15 Tak dugo ste ceclali, Ka ste meni nič ne dali!
Oče starašina, Režte nam purana, Režte nam purana, Dajte do neveste.
5 Režte ga pres smeha, Dajte do ženiha; Režte na vse tale, Kej de za podsnehale.
5319-
(Štajerska.)
Režte ga po pitani, 10 Dajte ga po hrami; Režte ga po hrtiši, Dajte ga po hiši.
Režte od hrtaša, Kaj de za banda rasa; 15 Režte proč peruti, Dajte kranc deklini.
5317. Zapisa/ Mat. Valjavec.
5318. Zapisat Ivan Macun. navija za rsakttn parom,
5319. Neznanega zapisovavca.
— Iz Krcsa IV. 340.
— Iz n/ego?>e zbirke. Verz 3. in 4. se po-
— Iz zbirke AnL Kovačiča HL 13.
III. — III. Pesmi svatovske. 5320, 5321.
267
Režte ga do kože, Dajte ga med može; Režte do kolena, 20 Dajte ga med žene.
25 Režte ž njega maše,
To za muzikaše;
Režte proč bedrine.
To za pozavćine.
Režte ga, kak znate, 30 Da le nam ga date ; Će te bole jeli, Već te s . . ti meli !
5320.
(Iz Podzemlja.)
Ko začne starejšina rezati kapune, peteline in kokoši, katere ao predenj prinesli, zapojo svatje pesmico:
Ćiba, čiba, jarčiča Nesla drobna jajčica. Oče starejšina, Rež'te petelina! 5 Rež'te njemu glavo preč, Da ne bo kukurikal več! Rež'te njemu perut preč, Da ne bo letel već!
Rež'te njemu nogo preč, 10 Da ne bo hodil već! —
Oče starešina,
Rež'te ga prav,
Da se ne bote
V hlače po . . al ; 15 Režte ga na dvoje,
Dajte meni oboje!
Petelinček. 532i.
(Iz šmarskega okraja na Štajerske m.)
Petelinček je zgodaj vstal, 15 Tam pa j* bla divja zver,
Piske je gor budil, Pol jih pa vun pelja, Gospodinja jim jesti da.
5 Piske se švarajo, Će petelina tam zraven ni; Će je pa zraven bil, Jim je pa lepo pel.
Zdaj jih na špancir pelja, 10 Tje, kjer on najbolje zna; Tam je pa jastreb bil, Pa mu je piske vzel.
»Piško še eno mam,
S tisto se v log podam.«
Piske ni bio nikjer.
Zdaj je pa sam ostal, In se domu podal, Po pot si je lepo pel, 20 S piškam pa sreče ni.
Doma se mu žleht godi, Gospodinja ga tud lovi, Petelinček na glas kriči, Nobenga prijatlja ni.
25 »Zdaj se bom v peć podal, Kamor me vse želi, Pol bom na mizi stal, Pa bom prijatlje mel.«
5320. Zapisa/ J. Barlč. — Iz *Letopisa Matice slov.* i88g. str. jj. Konec je iz Barletovega rokopisa; ali vtnes Česa manjka, ne vem.
5321. Zapisa i M. Stoklas. — Iz njene zbirke. Vsakemu verzu se pripeva kikeriki.
268
III. — IH. Pesmi svatovske. 532a, 5323, 2324.
5322
(Iz Hajdina pri Ptuju.)
Petelinček šo na drevo spat, On je prav lepo spau.
Petelinček je zgodaj vstau Pišike je budja.
5 Petelinček na vejici, Poleg sta mladi dve.
Petelinček na talari, Okol so prijatelji.
Okol so prijatelji, 10 Radi bi ga papali.
Kdor če to pesem znat, More za vince dat.
5323.
(Od Sv. Trojice v
Petelinček je lepo pel, Pičke si je vodil.
Pičke na njivo gnal, 15
Na ktero on najbol znal.
5 Na njivi je jastreb bil, Pičke mu je vlovil.
Petelinček je kunšten bil, Pičko si je vlovil. 20
Zdaj le samo eno imel, 10 Toto pa v les je vzel.
V lesi pa divja zver — Pička ima hitro mir!
Halozah.)
Petelinček je zdaj sam ostal, Nima prijatelj ov.
Petelinček zdaj domov beži, Dekla ga že lovi.
Dekla ga že lovi, Petelinček pa v peč zleti.
Petelinček na talarji, Krog njega prijatelji.
Kdor pa če to pesem znat, More za vino dat.
Kdor pa če to pesem pet, Mora en glaž vinca spit!
Petelinček je lepo pev, Piske je gor budiv,
5324.
(Iz Mozirja.)
Pol jih pa ven pela, Gospodinja jim prosa da.
5322. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 16. *Ta pesem ima krase n napev«. Zadnji verz vsake strofe se ponavlja, za vsakim verzom vse pesmi pa pristavlja kikeriki.
5323. Zapisat fprepisal?) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke; pri vsakem verzu se pripeva: kikiriki!
5324. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Za vsako vrsto se poje kikeriki.
Upomnja. Na Štajerskem po/o godci, kadar se reže puran, še drugo, ki pa se mi ne zdi narodna. Zapis Jož. Krajnca, ki mu ga je narekal M. Raušl od Sv, Toma za, slove tako:
Vi oča starašina No drugi, vete kaj ? Nalejte si glaž vina No se napite zdaj ! 5 Da bi bli prav veseli No purana nam načeli, Ki čepi na mizi, No vi ste najbol bluzi!
Namesto nas napravte 10 En prav veseli špajs,
Le k njemi se pripravte,
Te bom veseli jaz.
Nej ga treba rezat tenko,
Se za dvermi nej nas telko : 15 Će le so štirje tali,
Mo čista dol obrali!
III. — III. Pesmi svatovske, 5324.
269
5 Piske se švarajo, Da ga tam zraven ni. On je pa zraven biv In jim je lepo pev.
Pol jih pa v log pela, 10 Tam kir narboljši je. Tam je pa jastreb biv, Mu je no piško vzev.
On še no piško ma, Žnjo se domu poda. 15 S tisto domu leti, S piško pa sreče ni.
Doma se slab godi, Gospodinja ga že lovi; Ona ga v peč tiši, 20 Obenga prijatla ni.
Petelinček je pečen zdej, Pride na mizo zdej. Petelinček med vsemi sedi, Dosti prijatlov ma.
25 Oče starašina, zdej Zvesto ga vržte v krej : Sej nam ne bo več pev, Slovo od vas bo vzev.
Klun mu razpočite, 30 Gocu ga zročite : On ga dobit želi, Za goce kej drujga ni.
Nevesti kaj hočmo dat? Njej morte zibko dat : 35 Lehko bo zibala, Če bo kej mladega.
Kaj hočte pa gocom dat? Njem morte pa celga dat: On vam bo lepo pev, 40 Zjutraj vas gor budiv!
Vse drugo pa sliši nam, To mi povemo vam: Godec se veseli, Će li celga dobi!
Odrežte mu peroti No do kolena vkraj, Se to stojimo v koti, 20 Le sem ga dajte zdaj : Bol bo zrezan na debelo, Bol bo srce nam veselo; Če tak nam čete dati, Se začnemo smejati.
25 Pa kak je njega viditi, Je resen lepi vtič! Pa tak je zdaj spoznati, Da s toga nede nič:
Besede res ste slišli neke, 30 Vse zastonj je, kak sem reka, Pri vas ne gilta prošnja, Pa bo trpela — mošnja.
Ve, svatevca, nevesta, Kdo vajne misli ve?
35 Kaj bol veseli nesta No tiho sta obe? Zibelo bi radi meli, Tište bol bi ble veseli: To ženska je navada,
40 Da vsaka zible rada.
V zapisu Pavliničevem, tudi od Sv. Tomaša pri Ptitju, manjka zadnje strofe; prepis Fr, Praprotnika iz neke pisane pesmance pa ima še to-le:
Ta pesem bo zdaj speta No več ne poje se, Ali vi nam pa darujte, Kar vaša volja je:
45 Naj bo s puranom ali z
dnarom, Da podoba bo cesarom. Najlepše se prileže, Da vsak v en cenar seže!
268
III. — III. Pesrai svatovske. 532a, 5323, 2324.
5322
(Iz Hajdina pri Ptuju.)
Petelinček šo na drevo spat, On je prav lepo spau.
Petelinček je zgodaj vstau Pišike je budja.
5 Petelinček na vejici, Poleg sta mladi dve.
Petelinček na talari, Okol so prijatelji.
Okol so prijatelji, 10 Radi bi ga papali.
Kdor če to pesem znat, More za vince dat.
5323.
(Od Sv. Trojice v
Petelinček je lepo pel, Pičke si je vodil.
Pičke na njivo gnal, 15
Na ktero on najbol znal.
5 Na njivi je jastreb bil, Pičke mu je vlovil.
Petelinček je kunšten bil, Pičko si je vlovil. 20
Zdaj le samo eno imel, 10 Toto pa v les je vzel.
V lesi pa divja zver — Pička ima hitro mir!
Halozah.)
Petelinček je zdaj sam ostal, Nima prijatelj ov.
Petelinček zdaj domov beži, Dekla ga že lovi.
Dekla ga že lovi, Petelinček pa v peč zleti.
Petelinček na talarji, Krog njega prijatelji.
Kdor pa če to pesem znat, More za vino dat.
Kdor pa če to pesem pet, Mora en glaž vinca spit!
53^4-
(Iz Mozirja.)
Petelinček je lepo pev, Pol jih pa ven pela,
Piske je gor budiv, Gospodinja jim prosa da.
5322. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 16. »Ta pesem ima krase n na pev«. Zadnji verz vsake strofe se ponavlja, za vsakim verzom vse pesmi pa pristavlja kikeriki.
5323. Zapisat fprepisal?) Andrej Hren. — Iz njegove zbirke; pri vsakem verzu se pripeva: kikiriki !
5324. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Za vsako vrsto se Jboje kikeriki.
Upomnja. Na Stajerskem po/o godci, kadar se reze puran, še drugo, ki pa se mi ne zdi narodna. Zapis Jož. Krajnca, ki mu ga je narekal M. Raušl od Sv. Tomaža, slove tako:
Vi oča starašina No drugi, vete kaj ? Nalejte si glaž vina No se napite zdaj ! 5 Da bi bli prav veseli No purana nam načeli, Ki čepi na mizi, No vi ste najbol bluzi !
Namesto nas napravte 10 En prav veseli špajs,
Le k njemi se pripravte,
Te bom veseli jaz.
Nej ga treba rezat tenko,
Se za dvermi nej nas telko : 15 Će le so štirje tali,
Mo čista dol obrali!
III. — III. Pesmi svatovske, 5324.
269
5 Piske se švarajo, Da ga tam zraven ni. On je pa zraven biv In jim je lepo pev.
Pol j ih pa v log pela, 10 Tam kir narboljši je. Tam je pa jastreb biv, Mu je no piško vzev.
On še no piško ma, Žnjo se domu poda. 15 S tisto domu leti, S piško pa sreče ni.
Doma se slab godi, Gospodinja ga že lovi; Ona ga v peć tiši, 20 Obenga prijatla ni.
Petelinček je pečen zdej, Pride na mizo zdej. Petelinček med vsemi sedi, Dosti prijatlov ma.
25 Oče starašina, zdej Zvesto ga vržte v krej : Sej nam ne bo več pev, Slovo od vas bo vzev.
Klun mu razpočite, 30 Gocu ga zročite : On ga dobit želi, Za goce kej drujga ni.
Nevesti kaj hočmo dat? Nj ej morte zibko dat : 35 Lehko bo zibala, Će bo kej mladega.
Kaj hočte pa gocom dat? Njem morte pa celga dat: On vam bo lepo pev, 40 Zjutraj vas gor budiv!
Vse drugo pa sliši nam, To mi povemo vam: Godec se veseli, Će li celga dobi!
Odrežte mu peroti No do kolena vkraj, Se to stojimo v koti, 20 Le sem ga dajte zdaj : Bol bo zrezan na debelo, Bol bo srce nam veselo; Će tak nam čete dati, Se začnemo smejati.
25 Pa kak je njega viditi, Je resen lepi vtič! Pa tak je zdaj spoznati, Da s toga nede nić:
Besede res ste slišli neke, 30 Vse zastonj je, kak sem reka, Pri vas ne gilta prošnja, Pa bo trpela — mošnja.
Ve, svatevca, nevesta, Kdo vajne misli ve?
35 Kaj bol veseli nesta No tiho sta obe? Zibelo bi radi meli, Tište bol bi ble veseli: To ženska je navada,
40 Da vsaka zible rada.
V zapisu Pavliničevem, tudi od Sv. Tomaža pri Ptuju, manjka zadnje strofe; prepis Fr. Praprotnika iz neke pisane pesmartce pa ima še to-le:
Ta pesem bo zdaj speta No več ne poje se, Ali vi nam pa darujte, Kar vaša volja je:
45 Naj bo s puranom ali z
d narom, Da podoba bo cesarom. Najlepše se prileže, Da vsak v en cenar seže!
270
III. — III. Pesmi svatovske. 5325, 5326, 5327.
Zdravice ženinu, nevesti in veljakom na svatbL 1. 5325
(Iz Frama.)
En glažek vinca bQm nalil, 15 Ker take volje dobre smo
ZdravjičkQ bqm napil:
Na zdravje mladega ženina,
Sam Jezus ga je vesel:
5 So ga oče gor zredili, Zdaj sq ga oženili, Ker take dobre volje smo Na njegovi hohcejti.
Ti drugi glažek bQm nalil, 10 Zdravjičkcj bQm napil: Na zdravje mlade nevčste, Sam Jezus je je vesel:
Sq jq mati gor zredili No zdaj sq jq oženili,
Na njeni hohcejti.
Te tretji glažič bQm nalil, Zdravjičkcj bQm napil: Na zdravje očeta starašineta, 20 Sam Bog je jih vesel:
Ker so tu ncoj perstopili, Ti par ljudi oženili, Ker take dobre volje smo Na njujni hohcejti.
25 Bog daj svoj sveti žegen No 'no lčpQ glihengQ, Da bi dolgo vkup živćla No Boga hvalila!
5326.
(Iz Ribnice na Pohorju.)
Prvi glažek bom naliv, Na zdravje ga bom napiv: Na zdravje našga ženina, Sam Bog ga je vesev: 5 Oče so ga zredili, Zdaj so ga pa oženili, De take dobre vole -smo Na jegovi ohceti, Juhe, na jegovi ohceti!
10 Te drugi glažek bom naliv, Na zdravje ga bom napiv: Na zdravje naše neveste, Sam Bog je je vesev:
Mati zo jo gor zredili, 15 Zdaj so jo pa oženili, De take dobre vole smo Na jeni ohceti, Juhe, na jeni ohceti!
Ta tretji glažek bom naliv, 20 Na zdravje ga bom piv: Na zdravje gospod fajmoštra, Sam Bog jih je vesel: Daj so to gnado zadobili, Daj so jo poročili, 25 De take gobre vole smo Na jujni ohceti, Juhe, na jujni ohceti !
II. 53^7-
(Od Sv. Trojice v Holozah.)
Starši so vaji gor zredili Mi smo na tvoji (?) gostiji bli,
In so vaji oženili. Sam Bog naj vaj živi!
5325. Zapisa/ Oroslav Caf; pet Blaž Bedenik. — Iz CO. I. 41 — 42.
5326. Zapisa/ Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št. 2.
5327. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke.
III. — III. Pesmi svatovske. 5328, 5329, 5330.
271
5 Ožmi, brate, toto čašo, Naj poskoči srce vašo!
Pjj> Py> Pij !
Sam Bog te naj živi!
Pij> Pij> PU! 10 Sam Bog te naj živi !
5328.
(Od Sv. Trojice v Halozah.)
Starši so te gor zredili, Sam Bog te naj živi!
In so te tud oženili. 5 Mi smo na tvoji gostiji bli:
Mi smo na tvoji gostiji bli: Sam Bog te naj živi!
m.
20
5329.
(Od Sv. Joita pri
En glažek vinca bom nalil,
Pozdravljico ga bom zapel:
Na zdravje tega ženina,
Kir za mizo sedi 5 Ženin za mizo sedi,
Jen se prav žalostno drži;
Spremišljuje svoj ledig stan,
Oh ledig, ledig stan.
Starši so ga gor zredil', 10 Natu so ga pa voženfl\
Mi smo pa na njegov ohceti
bič
Prav dobre volje vsč.
»Krancelj zdej zapustim,
Tem drujgim fantičem ga 30
izročim, 15 Izročilga borni gospodi Bogu
Jen svetimu Duhu!«
25
Vrhniki.)
En glažek vinca bom nalil, Pozdravljico ga bom zapel : Na zdravje te nevestice, Kir za mizo sedi. Nevesta za mizo sedi Jen se prav žalostno drži; Spremišljuje svoj ledig stan, Oh ledig, ledig stan. Starši so je gor zredil', Nato so je pa voženil. Mi smo pa na njeni ohceti
bič Prav dobre volje vsč. »Krancelj zdej zapustim, Tem drujgim dekličem ga
izročim, Izročila ga bom gospodi Bogu In svetimu Duhu!«
5330-
(Cerkno [Grope pri Obidu na Robćh].)
En glažek vinca bom nalil, Očka so ga gor zredili
Na pozdravljico ga bom popil: 10 In so ga tudi oženili,
Na zdravlje našega ženina, Ki tukaj za mizo sedi.
5 T
In sn prav žalostno derži,
Ker premišljuje ta lejdig
stan,
O lejdig, lejdig stan.
Da bi vsi dobre volje bli Na njegovi ohceti. —
En glažek vinca bom nalil, Na pozdravljico ga bom popil: 15 Na zdravlje naši nevesti, Ki tukaj za mizo sedi.
5328. Zapisa/ Andrej Hren. — Iz njegove zbirke.
5329. Zapisa/ Jožef SamotorČan. — Iz njegove zbirke str. 3—4.
5330. Zapisa/ Janez KokoŠar; pe/a Jera Drole. — Iz njegove zbirke.
272
III.— III. Pesmi svatovske. 5331, 5332, 5333.
Da bi vsi dobre volje bli
In se prav žalostno derži, Na njeni ohceti.
Kir premišljuje ta lejdig stan. 25 Svo j krancel zapustila je, 20 O lejdig, lejdig stan. Dekličem ga zročila je,
Mamka so jo zredili Zročila ga je gospod Bogu
In so jo tudi omožili, In svetemu Duhu.
533 1-
(S Pečin.)
Na zdravljice ti bom zapel, En glažek vinca bom nalil: 10 Na zravle naš'ga ženina, Oj ki za mizo sedi!
5 Prav lepo so ga gor' zredil', V krščansk'mu navku poduči!', Mi smo na njega ohcet b li, 15 Oj dobre volje smo b'li.
Na zdravljice ti bom zapel, En glažek vinca bom nalil: Na zdravle naše neviste, Oj ki za mizo sedi!
Prav lepo so jo gor zredil', Vkrščansk'mu navku podučil'. Mi smo na njeni ohcet' b'li, Oj dobre volje smo b'li.
5332.
(Kameno na Soči.)
Še 'na zdravljica. bom zapel, Še en glažek vinca ti bom nalil : Na zdravje našega ženina, Ki tam za mizo sedi.
5 On se prav žalostno drži, Premišljuje njega lejdig stan. Oče in mat' so ga gor' zredil, Prav lepo podučil, Mi smo na njega ohceti, 10 Prav dobre volje smo bli.
Na zdravlje naše neveste, Ki tam za mizo sedi!
Ona se prav žalostno drži,
Premišjuje nje ta lejdih stan. 15 Oče in mat so jo gor zredil,
Prav lepo so jo podučil.
Mi smo na nje ohceti,
Prav dobre volje smo bli.
Ona ima krancev lep, 20 Deklicam ga bo šenkala:
Ljubmu svetmu Jožefu in
sv. Duhu,
Ljubmu svetmu Jožefu in
Devici Mariji.
IV.
5333-
(Od Frama.)
Priletčla je tičica, Na oknu je obsčdčla, Zapčla si je od vinske gore:
Pervi glažek bom nalila, 5 Ženimu ga bom napila:
O le ženim, pij, pij, To je Ježušova kri!
Drugi glažič bom nalila, Nevčsti ga bom napila: 10 Nevčsta, pij, pij, To je Ježušova kri!
5331. Zapisal Iv. Kafol. — Iz njegove zbirke,
5332. Zapisal Jožef Maligoj. — Iz njegove zbirke.
5333- Zapisal Oroslav Caf; pela Gertrud Falantan. — Iz CO. I. 7. Konec pesmi ie pač pokvar/en. Caf je s svinčnikom pripisal: »Dobi — pesmQ — ta . . . Alles auf Religion«.
III. — III. Pesmi svatovske. 5334, 5335.
273
Tretji glažek bom nalila, Protfurar, pij, pij,
Protfurarju ga bom napila: 15 To je JežuŠova kri!
(Dalje napije Se starešini — ' kranceljungfravi. Pesem se konca:)
Devica Marija s' smilenim Bila prelita za vse grčšnike
Jezusom: No grčšnice,
Ko je njegova kri 20 Za vse duše za vzveličanje!
V.
5334-
(Iz Podzemlja.) (Ko starejšina ženinu in nevesti napije, zapojć jima svatje pesmico:)
Ljubi ženin Janez ti, Poglej si nevesto, Zraven tebe tu sedi, Ak* ti je kaj z vesta: 5 Lepa je, lušna je, tvoja je!
Preljuba nevesta Mare ti, Poglej si ženina,
Zraven tebe tu sedi, Ako ti je z vesti: 10 Lep je, lušen je, tvoj je !
Danes je lušni dan, Ki je za nas izbran, Saj je za nas izbran Ta veseli dan!
VI.
5335-
(Iz šaleške doline.)
En glažek bom v roke prijel, Je Marija to vince Vsem svatom okoli napil, Da pojde okoli Vsem svatom. po volji, 5 Da bode tud' ženin vesel.
Od svojega sina 20 Preljubga sprosila.
Predferer bo glažek nalil, Vsakter ga bo čisto popil, Da bo on vedel Tem drugim povedat, 10 Kedaj je na ohceti bil.
Bog vince je stvaril za nas Posebno za ohcetni čas: Dah' ga mi pili, Veselo zavžili, 15 Da b' bil Jezus pri nas.
Zdaj dajmo zdravičko naprej, Nobeden prenehat ne srne: Se držmo pravic Z desnico, levico, 25 Ker zidane volje smo vsi.
•
Ker zidane volje smo vsi, Veselja nam srce gori: Z veseljem ga pijmo, Eden drugmu nalimo, 30 Dokler še iz soda žvrgli.
Lušno je na ohcet bit' In vince po pamet pit', Poboljšat življenje, PolajŠat trpljenje,
V Kangalileji tako,
Ko je vinca zmanjkalo bio, 35 prfj^zno eden toigmu napit.
5334. Zapisa/ Janko Barle. —
5335. Neznanega zapisovavca. -
Iz *Leiopisa slov. Matice* i88g. str. 77 - Iz prepisa Fr. Praproinika.
18
274
III. — III. Pesmi svatovske. 5336. 5337.
5336.
(Od Celja.}
Jezvam bom zdravičko zapev, K je paršla iz dalneh krajo(v), De pojde okoli Vsem svatom po voli, 5 Za glažek bo vsaki prejev.
Poštene svatovšne vesev, Bom urno za glažek perjev: Zdravičko bom pili, Marijo častili, 10 Kir jo je sam Jezus vesev.
Prautfirar ho glažek naliv, Vsak svat ga bo čisto von
spiv, De bo on zvedev No drugem povedov, 15 Kedaj je na ohceti biv.
Sam Bog nam je to pervoliv, No vina nam pit dovoliv: Smo žihar veseli, K je v Kangalileji 20 Tud Jezus na ohceti biv.
Je storo tam čudež lepo, K je vinca jim zmarikalo bio:
Marija je bila
To vince sprosila 25 Od svojga lubga sinu.
Svet zakon je on počasti v, K je z vode to vince storiv : Je dav starešino, Požegnav to vino, 30 Vsak svat ga bo žihar tud piv.
Moj bratec le vonkaj ga spi, S tem se Marija časti: Stegni desnico, Terdimo zdravico, 35 Požegnaj nam, Jezus, ga ti !
Vsak svat naj bo frišek in
zdrav, Naj ga popiva le prav: Von z glašku popimo, Marijo častimo, 40 K je ona sprosila nam to!
VII.
Pr totoj gostiji, Sestre in bratje, Boga zahvalimo Za srečo prosimo ' 5 In kako zdravičko En drugmu napimo!
Najprvo zdravico Na zdravje gospoda, . Ki so poročili 10 Svet zakon sklenili In nam pa veselje Le to naredili!
Na zdravje ženina In njega ne veste, 15 De b dolgo živela.
5337-
(Od Sv. Jurija ob Ščavnici.)
Bla zmiraj vesela, Enkrat pa v nebesih Spet skupaj sedela!
Van, oča in mati, 20 Ćen kupico dati: Na dno joj poglejta, Svoj žegen nam dajta In zakonska prav Za ljubo imejta!
25 Oča starašina, Nalite glaž vina, Vodili napite, Na zdravje zavžite, Enkrat pa v nebesih
30 Se žjo veselite!
5336. Neznancga zapisovavca. — Iz pesmarice Mart. Rosarja iz Za- gabra pri Teharjih, ki mi 70 je poslal St. Singcr iz Žeiezne Kapije.
5337- Zapisal Jožef Krajne; narekal godec Rožman. — Iz Krajnčeve zbirke.
III. — III. Pesmi svatovske. 5338, 5339.
275
Voditelj neveste In tvoja družica, Nam zdravje napita, Pravtlepo. živita 35 In k leti na gostijo Nas spet povabita.
Na zdravje vseh svatov In sester in bratov Kupico nalijmo, 40 Po pameti pijmo, Da tudi v nebesih Se vsi veselimo!
VIII.
5338.
(Iz Mozirja.)
Eno pesem bom zapel, Svatom veselje stril, Moje srce pa želi, De b* dobre volje bli.
5 Dobro zdravje naj gre Ženinovim starišem :
De b' dobre volje bli:
Bog vam zdravje daj 10 Vživat' vekomaj, Enkrat prit' po Ion Pred ta nebeski tron.
15
Dobro zdravje naj gre Nevestnim starišem:
De b' dobre volje bli:
Bog vama zdravje daj Vživat' za naprej, Enkrat prit' po Ion 20 Pred ta nebeski tron.
Dobro zdravje naj gre Našim ženinu
Jeh tudi nevesti, . ■ Ker se tak vesel drži :
2 5 Bog vama zdravje dej Vživat* za naprej, Enkrat prit' po Ion Pred ta nebeski tron.
Dobro zdravje naj gre 30 Našemu predfelerju In kranceljungfrov, Ko se tak na smeh drži:
Bog vama zdravje dej, Vživat' za naprej, 35 Enkrat prit' po Ion Pred ta nebeski tron.
Dobro zdravje naj gre Gospodu fajmoštru, Ki so vaj poročiP, 40 Svet zakon blagoslovit'.
To pesem bom sklenil, Bogu vas izročil: Godci, zagodite zdej, Čast Bogu vselej!
IX.
5339-
(Kranjska.)
Zdaj eno pćsem bom zapel, Katero še ne veste, Ženin* srečo vošit jel,
Na zdravje pil neveste, 5 Ker sta srečno vkup prišla, De b' v milost božji bla!
5338. Neznanega zapzsovavca.
5339. Neznanega zapisovavca.
Iz prepisa Fr. Praprolnifia. Iz SPKN. V. 47.
\
18<
276
III. — III. Pesmi svatovske. 5340, 534 1, 5342.
x. 5340-
(Od Sv. Martina na Paki.)
Zapojmo skupaj zbrani, Z nevesto prav vesela:
Naj žalost bo na strani, Naj gre okolj, naj gre okol,
Zdravico prav veselo, Da b' bio po božji vol!
Bo vse razveselilo ; NaHte vsem kž vi
5 £. J JTtč °2' ™LF1° h 2 ° Dokler *? flaSa ima >
Na zdravje kompanije,
Dokler se vino pije:
Da b' bio po božji vol!
Nalite en glaž vina Na zdravje starešina, Le primi ga, zavzdigni 10 In okolj tovaršem migni ; Naj gre okolj, naj gre okolj, Da b' bio po božji volM
Nalite spet glaž vina, Na zdravje pa ženina, 15 Da b* dolgo let živela
Naj gre okol, naj gre okol, Da b' bio po božji vol!
25 Kdar žalost nas napade, Ko solze siljo rade, Si vinca natočimo, Veselje spet dobimo: Naj gre okol, naj gre okol, Da b' bio po božji vol!
XI.
5341-
(Iz Podzerplja.)
Na mizi mi stoji jen pisani glaž, Godci nam godejo ravno ta čas, Godci nam godejo ravno tako, Da borno peli zdravico to, 5 Da kratek čas nam bo!
XII.
Vesel hčem biti, Vina hčem pfti, Zdaj že veselo Za glažek držim!
5342.
(Iz krške okolice.)
5 Zavoljo kompanije Ženin naj pfje, Nevesta pa stori Ravno takć, ha ho!
S to zdravljico smo že skoz, 10 Kaj č'mo zdaj storiti? En glažek vinca je nalit, Ć'mo ga včn popiti. Vsak, ki pil bo vince to, V srči prav vesel naj bć!
5340. Zapisala (?) Urša Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika.
5341. Zapisa/ Janko Barle. — Iz *Letopisa s/ov. Matice* i88g. str. ??. Podobne tudi spodaj v razdelku IV.
5342. Zapisat V. Kapler. — Iz njegove zbirke.
III. — HL Peami svatovske. 5343, 5344, 5345, 5346. 277
xm. 5343-
(Od Sv. Andreja pod Oljsko goro.)
Trta je rodila grozda dva, grozda dva : Prvi grozd je ženin mlad, ženin mlad, Drugi grozd je nevesta mlada, nevesta mlada. Zdaj ga bota pila obedva, obedva, 5 Zdaj ga bota pila obedva, obedva : Še ništa ga špila obedva, obedva — Zdaj sta ga špila obedva, obedva, Bog naj požegna obedva, obedva !
xiv. 5344-
(Iz Št. Andreža pri Gorici.)
Oj srečen »ja«, In držimo,
Kjer zakon da, Ku Jezus nas uči,
Ker v nebesa 10 Sveta vera,
Pride tudi ta Sveti Jožef,
5 Kuj devica, — Ćist devic, —
Viva novica: Živio novic! Če ga prav spoznamo
xv. 5345-
(S Krasa od tržaške strani.)
Ta zdrav'ca spoćeta 5 Naš velik perjato bio!
Od hišne mater in očeta, Ta k' jo ne bo pio,
Od ženina in novice : Še vćč perjato bio ! Ta, k* bo to zdravico pio,
xvi. 5346-
(Od Sv. Antona v Slov. goricah.)
Vse nove zdravice naj viinkaj 5 Marija je skrbela za nas,
gredo, Tan v Kani Galileji ta Čas,
Zapojem eno tako, da ji gliha Svojemu sini je rekla:
ne bo : »Svatom je zmenkalo vina!« V imeni Marije device, Ker nam je sprosila to vince.
5343. Ncznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Namesto ženin in nevesta v v. 2. in j. se lehko poj'e tudi kako ime Jožek, Francek, ozi- roma Ančka itd,
5344. Zapisa! Jožef Ćejan; pela Mar. Nemec-Lutman. Iz Cejanove zbirke II Št. 50. *To pesem se peva to potoki (ohceli) pri večer ju — Viva: enkrat je bilo iod skoro samo italijanski; pevali so (fantie) itaL pesni, vivali, govorili itd.; žali Bog popolnoma iztrebila se ni ta luliia še dandanes.« Pri- merjaj » Ti šentan ja /« v zakonskih.
5345« Neznanega zapisovavca — Iz VO. XVII 6. 2, Pio, bio so ne- mogoce oblike na Krasu.
5346. Zapisal Jožef Tušak. — Iz njegove zbirke III za tovarše (v, 18) piše Tušak te van še, kar kaše, da je ta zapis najbrž prepisan.
278 III.— III. Pesmi svatovske. 5347, 5348.
In Jezus je rekel služeb- Nedužno veselje zveličar rad
nikom to, ma
10 »Napunte šest vrčov s friško In rad se med briimne to-
vodo!« varše poda,
In rekel je dati staršino, Le s pametjo bodmo veseli,
Kateri je pohvalil to vino. Jezusa spet borno meli.
Ker Jezus je tak vsmilenga 20 Zatoraj napimovimeniBoga,
srca, Oćeta no Sina no svetga
Za kaj ga kol prosimo, vse Duha
nan da. No rože Marije divice,
15 Če zmenka nan kruha no vina, Ker nam je sprosila to vince ! Le prosmo, on dosti ga ima.
5347-
(Od Frama.)
Vse sorte priglihe vam pčsmi >Nalijte šest verćov vode,
poJQ. 10 Da bQ Kristus storil vince
Še enQ popejmo, da joj glihe iž nje.«
ne bQ, »»Dajte pokusit staršinu,
Od rože Marije dčvice, Vam bQ on hvalil to vino.«
Ona nam sprosila vince.
Jezus je smil^čnega sčrca,
5 Marija je zmirom skerbčla Za kaj ga kolj prosimo, vse
za nas, nam da.
V Kani Galileji na ohcetn i čas 15 Vam zmenka kruh ali vina,
Rekla je svojemu sinu: Jezus pripravljeno ima.
»Svati pa neimajo vina!«
5348.
(Okoli sv. Bolfanka na Pesnici.)
Vseštote perglihe sem *z pisma doj br6, Pa tega zdravliča je glihe ne bio, Od rože Marije device, Kera nam sprosla to vino.
5 Marija je prošla tan za nas, Tan v Kanan Galileji bla ohcetna čast, Tam rekla je k' svojemi sini: »Svatje pa nimajo vina!«
Jezus je reka ten jogron na to: 10 »Napunte te verče s'toj friškoj vodoj, No dajte skušavat strašini, On de zahvala to vino.«
5347« Zapisa l Oroslav Caf. — Iz CO. II. 29.
5348. Zapisat Ivan Macun. — Iz njegove zbirke str. 78.
III. — III. Pesmi svatovske. 5349, 5350.
279
Jezus je pač enga smilenga serca, Kaj koli ga prosimo, vse nam on da, 15 Naj bode ti kruh ali vino, Vse že perpravleno ima.
Napi mi en glažek al pa dva Na svet'ga šant Janža no svetga Duha No roži Mariji divici, 20 Kera nam sprosla je vino.
5349-
(Iz Konjiškega okraja.)
Veliko perglih se v tejh pes-
mih pojo, Pa toti zdravici pa glihe ne
bo: Od rože Marije device, Ko nam je sprosila to vince.
5 Kak je Marija skrbela za nas, Tam v Kangalileji na ohcet'
ta čas Rekla je svojemu sinu : »Svati pa nimajo vina!«
Jezus je vsmileniga srca, 10 Za kar ga kol prosmo, on
on nam vse da:
Nam zmanka kruha al vina, On že prpravleno ima.
Jezus je rekl tem jogram
tako: »Napolnte šest vrćov z toj
frišno vodo, 15 Nesite jo starašinu,
De bo pohvalil to vino!«
Zdaj ga popijmo v imeni
Boga,
Oćeta 'no Sina no svet'ga
Duha,
V imeni Marije device, 20 Ko nam je sprosila to vince !
535°-
(Iz Celja.)
Vse sorte zdravice nam ven-
kaj gredć, Zapojmo eno tako, da ji
glihe ne bo, Od rože Marije device, Ki nam je sprosila to vince.
5 Marija je vedno skrbela za
nas, Tam v Kan' galilejski na
ohcet' ta čas
10
Rekla je svojemu sinu : »Svatom je zmanjkalo vino!«
In Jezus je rekel ućencem
tako:
»Vse vrče napolnite s frišno
vodć
In dajte pozvat starašino,
Da bo poskusil to vino!«
Saj Jezus je vsmiljenegasrca, Za kar ga kolj pros'mo, vse rad nam on da,
5349« Zapisa l L. Ste pisni k. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovačič. Pesem je natisnil Stepišnik v knjižici » Ženitvene ali sva/bene na- vade in napitnice* 188$ pod Št. IX. v knjižni slovenščini s temi predrugačbami: 1 priglih — i Še tejh] nam v — 2 Pa] Alj] — 2 zdravice — 4, 20 Ko] Ki
— q vsmiljen'ga — 10 Za kar] Kar — 10 on n. v. da] vse nam on da — 11 Nam z.] Ce zmanjka nam — 11 alj — 12 pripravljeno — 13 tem jogram] učencem
— 14 z toj] zdaj — 16 Da — 17, 19 imenu — 18 in . . . in.
5350« Zapisat Rok Drofenik. — Iz njegove zbirke.
280 HL — III. Pesmi svatovske. 5351, 5352.
15 Na zmanjka kaj kruha in vina, V imen' Očeta in Sina in
Nam on vse pripravljeno ima. sv. Duha
-, . ^ .. , „ . In rože Marije device,
Zdaj pa ga p.jmo en glažek 2f) Ri nam je - ' ^ ^
al dva, J r
5351
(Od Sv. Martin a na Paki.)
Le pijmo zdravico vsi skupaj, Starešina je glažek v roke
En glažek t'ga sladkega vinca prijel,
K časti sveti Trojici Vsem skupaj je tako zdra-
Inoj Mariji devici! vico napil:
T , .. »Kje ste to vince dobili?
5 Jezus je vendar usmilenga 2Q p^ nism0 ^ m u
srca, ° r
Za kar kol ga prosimo, on Preljubi moj ćlovek, k' pri
vse nam da: mizi sediš,
Naj bo od kruha in vina, En glažek vinca pred seboj
Že on pripravljeno 'ma. v roki držiš:
V KamValileii ohcet ie bla Og'^J se okolj sebe,
V Kanigahleji ohcet je bla, A j, - e kafc , božec zrayn tebe
ioSta Jezus Manja v svatov- J
ščino šla. 25 Će ti en'mu en glaž vinca
Je Marija Jezusa prosila: deliŠ,
»Svatom jezmanjkalo vina.« Njemu njegovo žejo ugasiš,
T .., . w ... Sam Tezus bo tebe polonov,
Jezus je vshšal Manj.no Z nebeskoj kronoj te kronov.
prošnjo, J J
Je rekel : »Natočite mi vrče Će pa, moj človek, žejo trpiš,
z vodo, 30 In ene kapelce vode dobiš,
15 Dajte poskusit starešinu, Spomni se na verne dušice,
On bode hvalil to vino!« Kaj so za ene srotice.
Tam vboga dušica v vicah trpi, Ona zdihuje in kliče na žive ljudi, 35 Da bi na nje se spominjali mi, Za nje tudi Boga prosili.
5352.
(Podjunska.)
Pijmo ga v imenu Boga, 5 Ona je sprosiva to vince za
Sinu noj svet'ga Duha, nas
V čast Marije device, V Kanigalileji na hosetni Ki nam je sprosiva to vince. čas.
5351. Zapisala (?) UrŠa Košak. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Umetna podobna, ki jo je zlozil narodni pevec Jožef Pa jer, je tiskana v Koroških bukvicah
373—375-
5352. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheintggovih NPKS. Šl. 764, kfer
je k v. 1 — 4 pride jana ta-le varijanta: Kolko te sorte se pesmi poj6, * Še temu zdravljenju priglihe kne bo; * Od rože Marije device, * Od tega sladkega vinca.
m. — IH. Pesmi svatovske. 5353, 5354.
281
Rekva je svojemu sinu : »Svati pa nemajo vina U
Ježuš je djav jogram takć : 10 »Napovnite vrče le s frišno
vodo. Podajte ga starejšini, Da bo pohvaluv to vino!
Podajte ga starejšini, Da bo požegnov to vino!« 15 Ježuš je milostliv'ga srca, Kar ga mi prosimo, tište
nam da.
Pomanjka nam kruha bolj
vina, Saj že pripravleno ima, Jezus pa šriba v nebesah
tegre, 20 Kak so nocoj nebesa lepe.
Kako se bomo veselili, Ko bomo samega Boga ča- stili. Ano tako devico prav v'hko
česti, Kira svojega sina prav lepo
uči.
5353-
(Od Želeine Kaple.)
Eno pesem bi mi smeli zapeti, Nesite ga starešinu,
Pa ne vemo, kako bi jo smeli On bo pohvalil to vino!«
začeti : Na Čast Marije device, Ki je nam izprosiva to vince.
Jezus je pa vsmiljenga srca, Kadar ga mi prosmo, on
nam rad da: 5;KakojeMarijaskrbelazanas, l5 Al manjka nam kruha al'
V Kani Galileji na en hoj-
citen čas Djala je svojemu sinu: »Svati pa nemajo vina!«
Jezus pa pravi tam jogrom
takć : 10 »Napolnite verče s to frišno
vodo,
vina, On že pripravljeno ima.
Zdaj ga pa pimo v imenu
Boga Očeta in Sina in svetga Duha V družbi Marije device, 20 Ki nam je sprosila to vince !
5354-
(Iz Ihana.)
Te nove zravice zdej vinki gr%dć : Preluba Marija d'Bvica, Marija d'Lvica, to svahko ime, K' nam ja sprosiva za vince |
5353. Zapisat Št. Singer. — Iz njegovega rokopisa. Hojciten čas = hochzit + Zeit!
5354. Zapisat Anton Breznik; pela mati mu Terezija. — Iz njegove zbirke II. št. no.
Pesem *od Kanigalitejske ohceli* se poje po tem napevu (zapisat Luka Pintar brez besediia):
Da capo.
282
III. — III. Pcsmi svatovske. 5355, 5356.
5 Najprćd ja prosiva za tište
Tbldi, K* so v Kan' Galileji na
vofcetTb b'li; Prosiva je soj 'ga sina : »Svatam ja zmankata vina !«
Jtbž'bŠ ja vsmilen, ja reku
toko: ro »Nalite šest varču iz frišno
vado, Dejte poktisV starašini*, Van bo pohvalu to vini!«
Zdej ga pa 'spimo an gva-
ž^k aF dva V jmćn' J'LŽ'ša 'n Marije jn
svćt'ga D^ha, 15 V jmćn* J^ž'ša, Marije d^vice, K' nam ja sprosiva za vince.
Zdćj zahvalimo večnigar Bo-
• gd,
Karkćl nam prmajnka, vse
Již'BŠ nam d&: Naj bo kruha al* vina, 20 J'lž'bš prpr&vtanga ima.
Zdej ga prosimo za sveti rej, Jt>žt>š, Marija nam ga dej !
5355-
(Kranjska.)
Vse sorte zdravice na sveti Jezus je vsmiljen rekel tako,
gredo, 10 De b napolnili šest verčov
Vender zdravici še glihe ni bio
Od ljube Marije divice,
K' nam je sprosila za vince.
5 Kako je skrbela Marija za tć, K' so v Kan Galileje na
svatovšni bli ! Nagovorila svoj ga sina, Ko jim je bilo zmanjkalo vina.
z vodo; Potem pa poda starašinu, On je pohvalil to vino.
Zdaj ga pijmo en glažek al
dva Na zdravje tistiga, kter ga da: 15 Bog mu daj već let živeti In nas v ljubezni imeti !
5356
(Pod Tlako pri sv. Križu poleg Turna.)
fe nove zdravice zdaj vun- 5 Najprej je sprosila za tište
kaj gredo, Nobene ni take, da b' jed- naka jej bla, Kakof je od ljube Marije
device, Ki nam je sprosila za vince.
ljudi, Ki so v Kani Galileji na
ohceti b'li, Prosila je svojega sina: >Svatom je zmanjkalo vinaU
5355« Zapisat M. Ravni kar- Po ženčan. — Iz njegovih VP. V. ŠL 254 (sir, 80—81). Zapis v VO. XVI. Č\y (med vrhovskimi) se /oči v tem: 1 svetu — 4 Ki — 4 za] to — 7 svojiga — 8 je bilo] je — 9 je v.] usmiljeni je — 10 Da — 11 starišint — 14] N. z. tajistiga, kir ga daja — 15 daj] daj še.
5356. Zapisat J. MiklavČič. — Iz njegove zbirke, ki jo hrani Matica,
III. — III. Pesroi svatovske. 5357, 5358.
283
Jezus usmiljen je rekel takć : 10 »»Napolnite šest verčov s
frišno vodć : Dajte pokusit starešini, On bo pohvalil to virio.««
Zdaj gapimo en glažekal'dva V imen' Jezusa, Marije in
sv. Duha, I5 V imen Marije device, Ker nam je sprosila za vince.
5357.
(Iz Zagorja za Savo.)
Te nove zdravice zdaj ven- Jezus je usmiljen, je reku
kaj gredo, tako:
Nobene nej take, de b' glihe 10 »Nalijte šest vrčov s frišno
vodć,
ne b'lo : Od ljube Marije device, K nam je sprosila za vince.
Dajte pokusit starešinu, On bo pohvalu to vinu.«
5 Narpred je prosila za tište ljudi, Zdaj ga pijmo en glažek al K' so v Kanigalileji na oh-
ceti b'li. Prosila je svojega sina:
dva
V imen Jezusa, Marije in
svet'ga Duha,
»Svatom je zmanjkalo vi- 15 V imen Marije device,
na U K nam je sprosila za vince.
5358
(Iz Krasinca.)
Te nove zdravice zdaj ven-
kaj grejo, Ki bratci pojejo, ker vince
pijo: Od ljube device Marije, Ki nam je sprosila za vince.
5 Ona je prosila za tište ljudi, Ki so v Kani Galileji na ov-
ceti bli, Ona prosila svojega sina, Da naj da svatom vina.
Jezus je usmiljen, je rekel
tako : 10 »Nalijte šest vrčev štrihane
z vodo :
Neste poskusit starešino, On bo pohvalil to vino.«
Zdaj zahvalimo vsi skupaj
Boga, Očeta in Sina ter svet' ga
Duha, 15 . TudipreljuboMarijodevico, Ki nam je sprosila za vince.
Naš Jezus je vsmiljen, je
dober za vse, Kar kol* ga prosimo, to vse
nam on da: Naj bo od kruha al' vina, 20 To vse on pripravljeno ima.
5357* Zapisa/ Hinko Seva.r. — Iz njegove zbirke III. št. 16; 2 ne =njej. 5358. Zapisa/ Peter Črnič; poveda/a mu mati Ana Črnič. — Iz nje- govega rokopisa, ki mi ga je posla/ Ivan Šaše/j\
284
III. — III. Pesmi svatovske. 5359. 5360, 5361.
5359-
(Iz Slamne vaši.)
Te nove zdravice zdaj ven- 5 Jezus usmiljen je rekel tako :
kaj gredo, Ki bratci pojejo, ker vince pijo, Od ljube device Marije, K' je nam sprosila to nebo.
»Nalite Šest vrčev štrihanih
z vodo, Dajte starešini pokusit, On bo hvalil vino to!«
Hvalimo, molimo vsi skupaj Boga, 10 Oćeta in sina in svet'ga Duha Preljubo devico Marijo, K* je nam dala to vino !
5360.
(Iz Krupe.)
Smo v Kani Galileji bli, Vse nam dobro da, je reku
taku: »Natočite šest verču štriha- nih z vodo
Tam smo pumpo pumpali, Tam smo pumpo pili. Marija je rekla svojemu sinu :
5 »Svatem jezmankalo vina!« 10 In dajte pokusit starešinu,
^ T „ _ . ... . On bo pokusil to vinu!«
Naš Jezus je usmiljen, usmi-
ljen'ga serca,
5361.
(Iz Ajdovščine.)
No nudve zdrovice zdej von- O usmileni Jejzus se jo
kej ghroduć, De takih še slišot nej blu, Uodkar jo Morije divfca, K' nom jo sprosila zo vince,
5 Prosila, prosila zo tište oldi, K so v Kan Ghalilei no
uohcoti bli. Prosila je su6jigha sina: >Svatuauci nejmojo vina!«
usmilu čoz nos, 10 Je pestu nolfti sjest vrču
u&djć. Dau jo pokust starošinu, Uon je zohvilu zo vinu.
Zdej pijmo zdrovico on ghla-
žok al dva, V jemjoni Morije jon svejtgha
Duhd, 15 V jemjoni Morije divice, K nom jo sprosila zo vince.
5359. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke,
5360. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke.
5361. Zapisa/ Avg. Žigon. — Iz njegovega zapisa. Pevec je pristavil: »Vid'jo, tu je zdej zmirom noprejt; buh vej, kolk oldi jo blu tom no uohceti zo pu6jot zdrovico . . . Ma jost nejm'm moči nje ghrla več; ma jost, k* som bu stor 30, 33 lejt, tok se nejso lotil puojot, če nej blu pu61k mene.«
III.— III. Pesmi svatovske. 5362, 5363, 5364. 285
5362.
(Iz Cerkna.)
Nawae nawfcaB pa won ^reduo, Tačih zrečćnih Še nkul ni blu, K6t jae Marijae dewica, K' jae n&m sprasila za wfnce.
5 Marijae pa prućsi za taj ste h>df, K* sa u Kafr/alilćj na wwhceti bli, Prašila jae sdj/a sfna: »Swatawae nfmajae wina!«
Jćzus jae duobbr, jae rlćku takQ: 10 N&pounite šiest wćrčew s ta fifšna waduć, Nesitae paktistt staraešinu, Wah buć pahw41u tu wfnu.
Jezus jae duobtr, usmiltyrta štrca, Kar 7a prućsma, usć/a nam da: 15 Naej ya pruosma kruha al wina, Wan žae porprawlaenu fma.
5363'
(Iz Cerkna.)
Te nove novice, ki venkaj Jezus je dober, je rekel tako :
gredo, 10 »Napolnite šest verčev s to
Nobena ni taka, de b' gliha frišno vodo !
ti bla, Dajte pokusit starašinu,
Sama Marija devica, On bo pohvalil to vino!«
Ker nam je sprosila za vince.
Le pimo ga en glaž'k al 5 V Kan* Galileji je 'na ohcet dva
bila, V imenu Očeta in svetga
Marija 'n svet Jožef sta tudi Duha,
tam bla. jj y imenu Marije device, Marija je prosila svojega sina: k je nam izprosila za vince. »Svatovi nimajo vina!«
5364-
(Iz Orahova na Tolminskem.)
Vse nove novice, ki venkaj grede, Sama Marija divica, Nabenanitaka, dab'glihati b'la, Ki je za vince sprosila.
5362. Zapisal Frančišek Sedej. — Iz I Baudonina de Courtenav-ove razprave *£tie Sprachproben des Dialekies von Cirkno (Kirchheim)* v *Archiv
fur slav. Phil.« VIII 2^—280, kjer pa so verzi napale razdeljeni,
5363. Zapisal Janez Kokosa r. — Iz njegove zbirke.
5364. Zapisal Ant. Čr v. — Iz njegove zbirke; 5 na ohccti = (e)na ohcet je.
286 HI« — III. Pesmi svatovske. 5365, 5366.
- ■ U I I I
5 V Kani Galileji na ohceti b'la, Jezus je dober, je rekel tako :
Marija 'n svet' Jožef sta tud' 10 >Napoln , te šest verčevz vodo,
tam b'la, Dajte pokusiti ga starašinu,
Marija prosila je svojiga sina: On bo pohvalil to vino.« »Svati več nimajo vina!«
Le pimo ga, bratci, en glažek al dva V imenu Očeta in svet'ga Duha, 15 Vimenu Marije, prečiste device, Ki nam je sprosila za vince.
5365.
(Iz Volčan na Tolminskem.)
Marija j' prosila Gospoda za 15 Naj zmanjka kruha al' vina,
nas On že pripravljeno ma.«
V Kan-Galileji na ohceti tam,
Nam prosila nje sina, v našeh časin s ° tudi radi
Ker v sodu nimajo vina. Judje hodil' na ohceti;
T t * • K* uni vpijejo pijani,
5 Jezus vkaže vsem jogrom 2Q Rako ^ ^ £[ 8tus med
tako: r «„.*,: i
._ 1 -• • r «v nami ! »Napunte lodnce s to frišno
vodo, V Kan-Galileji na ohceti tam
Dajte je tje starašinu, So bili jogri s Kristusom,
Naj on pokusi to vino!« Sveti Jožef, Marija devica,
Starašina kadar pokusi vodo, Zem, J e nu J nebes kral J ica -
10 On ni vedel nić, kaj je to: 25 Ta svet zakon je *n velik
Pokliče sam hitro ženina: sakrament
>Od kod imaš ti tole vino?« Kdor ga prav drži, v nebo
Ženin odgovori starešinu ^ bo vzet.
tako : °£ S a J e v P a radizu
»Naš Tezus je vsmiljen inuj A „ ^ postavu,
nam vse da, Adamu za Ev0 pomagal.
Kadar se svatje poljubljajo. xvii. 5366.
(Iz Podzemlja.)
Ko prinesć na mizo kokošjo pečenko, godci zagodejo, a svatje zapojć veselo pesmico:
Tičica, golobček, Ti boš mene, ja bom tebe
Kušekaj me v gobček, Kušekala v gobček.
5365. Zapisa/ Jožef Kragelj. — Iz njegove zbirke; 18 Judje pač nam. Ljudje.
Opomnja. Od teh kanigalilejskih zdravic je ločiti kot gotovo nenarodno tisto, ki se začenja »Tamkaj v Kanigalileji * Je srečno ženitvanje b'lo«.
5366. Zapisat Janko Barle. -«- Iz Let. slovenske Matice 1889, str. 76. Vinčekaj = obimČkaj.
III.— III. Pesmi svatovske. 5367, 5368, 5369,. 5379. 287
5 I še jeno malo, Kušekaj ga, vinčekaj ga,
Da se bo kaj znalo, Primi ga za vrat!
5367-
(Iz Podzemlja.)
Kadar to pesmico pojejo, se vsedejo svati tako, da ima vsaki mož dve ženski pri sebi, katere potem kušuje in to pesmico poje:
Tičica, golobček, Ja čem tebe, ti boš mene,
Kuškaj mene v gobček, Noter kušnii v gobček.
5368.
(Iz Metlike.)
Tičica, golobček, Primi ga za vrat.
Kuškaj mene v gobčik, Ti si golobčica,
Ti si moja, jes sim tvoj ! Jest sem pa golobčik,
Vselej Bog pomagaj ! Ti boš mene, jest bom tebe,
5 Kušekaj, binčekaj, 10 Kušekal v gobčik!
XVIII. 53^9-
(Iz Motnika.)
Ena tička mi p6je, Preljubi moj bratić,
Sam ne vem kje, 10 Prim jo za vratic, Na unem kraju Ljubljance In kuškej, objemčkej
Na r&vnem polu. Jo tavženkrat!
5 To ni nobena ptičica, Kir te zdravičke pel ne bo,
To je ena pisana majolčica: Ni vreden, de na svetu živi:
Od zunej je lepo pisana, 15 Živ, živ, živ, živ!
Od znotrej vinca Štrihana. De b' se v nebesih veselili
5370.
(Iz Višnje gore.)
Ena ptička mi je pela, Od zumg lepo pisana, .
Sam ne vem kje, Od znotraj vinca štrihana.
Dol pod Liubljanco ~-
Nad vinskim goram. Oče starašma,
10 Le daj ga do dna;
5 To ni nobena ptička, Potem te bom kušnii,
To je pisana majolčica: Objemčkal za vrat!
5367. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke.
5368. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V, 14. Pesem se poje »ko se zbira v Čašo*. - -
5369. Zapisa/ G. Križni k. — Iz njegove zbirke GK. I. 36.
5370. Zapisa/ Alojzij Kralj. — Iz njegove zbirke II //. 12.
288 III.— HL Pesmi svatovske. 5371, 5372, 5373, 5374.
5371-
(Iz Gorenje Vrtojbe.)
To pesem poje eden izmed svatov pri večerji. Najprej zapoje starejŠini, potem po vrsti okoli miže vsakemu moškemu, kteri mora trČiti s pevcem z bo- kaleto in objeti ter poljubiti svojo sosedo. Ta navada je bila nekdaj, zdaj ni več.
Tičica poja, Oča starešina,
Kjer sama ne ve, kje, Tauš, viva!
Tam gore za Ljubljanco (Prime bokaleto [majolčico] ;ter trčita). Na ravnem polji. „ , . . * * * •*.
5 To ni nobene tičice, £ d * J J ,° T^ . kUŠmt '
Sej je ena pisana majolčica. I0 Objančvat lepo !
Sedaj se objameta in poljubi ta.
21a oča »starejšina« pride potem »oče Juri«, »oča Janez [Žan]«, »boter Franc«, »kom pari Jože« itd., kakor se imenujejo svati.
5372-
(Od Sv. Andreja pod Gorami.)
Ena tička mi poje, Na vunkraj Ljubljance,
Da sam ne vem kje, K je ravno poljć.
xix. 5373-
(Od Rogatca.)
Dever napije zdravico duhovnemu gospodu, ki je mlade ljudi poročil, in pravi: »Da si bodeta bolj dobra, se borno pa kušnili.« Nato z desnico prime kupico, vodilo (vodiljo) pa z levico, in si roke križem deneta, kakor da bi se pod pazdiho peljala, in tako vince spijeta. Na to mu godci zapojejo tako-le:
To je 'na lepa kupica Kaj — en kušec le košta!
Zrelega vinca 'z sodica ! 5 Le kušnita se — le kušnita se !
Kaj velite, kaj velja?
Na to se kušneta in sicer tako, da moSki sedi, ženska pa vstane in možkega kušne, in to gre okoli miže.
xx. . 5374-
(Od Rogatca.)
Zdaj borno pa pili v imenu Ni firšt, ni kral, cesar tud
tega, nikdar,
Kater nam vse da: Ampak sam večni Bog,
5371. Zapisa/ Jožef Cejan. — Iz njegove zbirke HL //. 43.
537a. Neznanega zapisovavca. — Iz prepisa Fr. Praprotnika. Druge enako začenjajoče se pesmi bodo objavljene med napitnicami,
5373. Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa *Ženitovanje okoli Rogatca na Štajerskem* v ->Novicah« XVII (iS$g) 29.
5374« Zapisal J ane z Žurman. — Iz njegovega spisa »Ženitovanje okoli Rogatca na Stajerskem* v »Novicah* XV I L (1859) 29, kjer je pisano, da je ta napitnica *pri vsaki gostii navadna*.
IH. — III. Pesmi svatovske. 5375, 5376, 5377. 289
5 Kter nas resi iz nadlog ! 'Z rok v roke,
To se pa pilo bo z odkritoj 10 Ne srne se reci ja ne nak !
glavoj : Kdor pa tega ne zna, .
Brez vse dolpostave, Mora piti glažeka dva.
Brez vse obrišbrade,
5375-
(Od Slov. Bistrice.)
Kdor si pri tej zdravici količkej drugač reče al spozabi, more za Štraf (kazen) kaj posebnega opraviti. Zdravica se tako-le glasi:
V imeni tega, V imen tega,
Ko nam vse da, Ko je prevzel naš dolg: Na zdravje tega, 10 Ni ga prevzel noben firšt Ko na žegnanem kamni stoji, (knez) ne kral,
5 To cartano rožo in cei svet Tud ne svitli cesar :
v rokah drži, Prevzel ga je sam večni Bog, In našim dušam špižo (jed) deli, Kakor vsaka mati svojih In nas z toj vinskoj kapli- lastnih otrok!
coj razveseli.
Podoknice. 1. 5376.
(Dolenjska.) Fantje pojo ob ženitovanju zvečer pod oknom:
SreČen večer, srečen dan Imel jo boš za pomoč,
Žen'nu, nevest* in svatolcom, Nji zročil gospodinjsk* ključ.
Ki sta od tega ledek stanu B vama daj syojo č
Na ta dan vzela slovo ! IO Vama naj svet> nebeška , uč>
5 Ljubi ženin, bodi vesel, Da bi v ljubezni vselej b'la,
Ker žlahno rožo si prejel; Zraven ljubila tud* Boga!
5377-
(Z Blok pri Cerknici.)
Al zbrau st si jo na svuojo Al zbrau st> si jo na svuojo
pomuč, rokuo,
Dau ji»buošodkjeudrakluč; Jumu jo buoš pa za ženuo !
5375. Zapisa/ Lov ro Stepišnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovacič. Zapisovavec je to natisnil tudi v »Slov. Gosp.« 1883. str. 22 in v svoji knjižici »Ženitbene ali svatbene navade in napitnice«, 1885, str. 24 in str. 33 , iuiaj s temi tredrngačbami : 1, 8 imenu — 2, 4, 9, 2 Ko] Ki — 5 ćeli — 6 špizo (jed)] hrano — 7 to vinsko kaplico — 10 nobeden — 10 Kral — 11 Tudi.
5376. Zapisat Ft. SreboŠki-Peterlin. — Iz njegove zbirke. 2 Svatolcom po pravopisu elavcev iz svatovcev.
5377. Zapisal Izidor Modic; pel K. Zadnik, ki je dejal: »Tuo so pa laŠkt fantje poa uoknam zepejH, kt se je Matijetava z LašČ možila«. Iz zbirke Modčeve Št. no.
19
290
III. — III. Pesmi svatovske. 5378, 5379.
n.
5378.
(Iz Levca v Savinjski dolini.)
Tud mi bomo eno zapeli Na zdravje vas fantov veseli, Zato ko ste prišli jemati slovo Od ženina ino neveste lepo.
5 Zdaj bote darilo dobili, Ko ste nevesti krancelj pu- stili : Sam Jezus nebeski je tega
vesel, Pa tudi naš ženin, k je v zakon jo vzel.
Oče in mati so žalostni bli, 10 Kadar jih hčerka zapusti: Sej to jih še v srce razveseli, Ko nedolžna ta svet zakra-
ment zadobi.
Nedolžnost pred Bogom ve- liko velja, Sej tudi Marijo za ljubo ima : 15 Nevesta se lahko veselo drži, Ker še kranceljček beli na
glavci cveti.
Oče starešina, recite vi, Naj ženin en glas na fante
spusti, Da jim šeenkrat veselje na rdi, 20 Kir so nam tako lepo pre-
pevali.
Zdaj glažke vsi v rokah dr- žimo,
Na zdravje vsih fantov na-
pimo,
Da bi enkrat veselo zaukali
Tam pri nebeski ohceti!
IH.
5379-
(Iz Levca v Savinjski dolini.)
Mi smo se skupaj zbrali Zdaj še pa en štikeljc
Vsi zauber fantiči, Na zdravje predfirarja
Da bi eno zapeli, In tud njegove družice,
Pa tud zaukali : 20 Ko ga tak rada 'ma :
5 Na zdravje tebe, ženin, In tud nevesta ti, Kir danes sta začela Svet zakon vživati.
Da bi ga uživala 10 Vse dni pa tud' noči, Da bi skupaj zaspala Na beli posteljci!
Na zdravje starašnetov, Da bi vesela b'la 15 In tud te druge svate Lepo komandirala!
Da bi se rada 'mela, Enkrat tak srečna bla, Da b' tudi pred oltarjem Bla skupaj zvezana!
25 Zato smo semkaj prišli Ženina nevesti zročati, Pa bi tud' rad prijeli Deset goldinari.
Zdaj vam pa vsim skup vo«
šimo, 30 Da bi tak srečni bli, Da bi vsi skupaj peršli K nebeski ohceti!
5378. Zafiisa/ Ivan Pilih.
5379. Zapisa/ Ivan Pilih. oknom, ko pride jo fa?itje ukat.«
Iz njegovega rokopisa Št. 7.
Iz njegovega rokopisa št, 10. »Poje se pod
III. — III. Pesmi svatovske. 5380.
291
Prežarske. 538o.
(Od Sv. Antona v Slov. gor.)
Lubleni gostu vajšaki, Ena prošja je do vas: Ći hteli bi poslušati Od prežarov en glas.
5 Zadost jih le zapustio je Gnes toti ledig stan, Pa samo v toti fari nej, Še v drugi fari kaj.
Ledig stan je gnes poslan 10 V to dolgo većnost ta, No tam bo za vas hranjeni Do sodbe Jezusa.
Tud vidva gnes zapiistla sta Zdaj toti ledig stan, 15 Sta drugega zadobila, Mi je zakon imenvan.
Ja v toti fari trojički Cirkve svete Trojice Sta v zakon gnes premejena 20 No sta požegnana.
Ja sveto pismo govori, Da zakon je lep stan, V nebesih v velki časti je, Či le je prav zdržan.
25 Gnes vzela, Jula, boš slovo Od tote hiše proč, Či glih odideš z domi proč, Ne srne ti biti joč.
Gnes prosi očeta lepo 30 No drugo žlahto vso, Naj tebi vse odpustijo No beri jim slovo.
Svoj 'ga očeta posebno še, Ki trudili se so,
35 Da sojo te gor zredili, Vičili prav lepo.
Ena peršuna še fali Na tem gostiivaji, Ki telo že tam v grobi spi, 40 Duša pa je v večnosti.
Zmislite na mater Še, Ki v grobi perhnijo: Da oni bi gnes živeli, Bi tud veseli bli.
45 Morebiti to želeli so, Da včakali se bi, Pa smilen Jezus križani On vse drugač stori.
Vi gospodi in gospe, 50 Vi žene in možje,
Vsi skupaj prosimo lepo, Da ne bi jezni bli !
Še vselaj ena prošnja je, Od prežarov en glas, 55 Ki vuni lepo stražijo Že precej dolgi Čas —
Pri vsakem vogli jih stoji Po seden aP po šest — Či hteli dat' bi vsakem u 60 Eno purjo bedro jest.
Vse prazne te besede so, Več ne pogerjemo: A, či pa glih se to zgodi, Saj ne bi jezni bli.
65 Le pojte, oča, s kupico, No moziganti vi, Nam bodete zaigrali, Mi pa borno g domi šli.
5380. Zapisa l Josip KlemenčiČ. — Iz njegove zbirke //. 14*
19<
292
III. — m. Pesmi svatovske. 5381, 5382.
5381.
(Iz Hajdina pri
Preljubi gostovenci vi, Eno prošnjo mam do vas, Će hteli bi poslušati Od prežarov en glas:
5 Pri vsakem okni nas stoji 15 Po sedem al po šest, Će hteli dat bi vsakemu No purjo bedro v pest!
Pa prazne te besede so, 10 Mi ne poginemo, 20
Ptuju.)
Pa če se ravno to zgodi, Saj nemo jezni mi.
Gnes, Micka, vzela boš slovo O tote hiše proč, Saj ne boš dauć od doma šla, Ne srne ti biti joč.
Še ena duša nam fali Na tem gostovanji, Ker truplo v crni zemlji spi, Duša je v večnosti.
n.
5382.
(Od Prama.)
Jaz ne včm, kaj bi s* zać§l, Nčkaj bi vam rad zapčl. Cčla naša kompanija Vaše norce opominja. 5 Kteri pride sem na pQt, Vsak s§ flisa hitro v kQt.
Jaz sem to že davno čul, Kaj nicoj pri ti hiži bQ. Hišni oče sq tako rekli, 10 Da bcyQ klobasic pekli, Vsakemu firkel vina kcoj, Da bQ šel vesel domu.
5381. Zapisa/ Anton Pesek. — Iz njegove zbirke št. 24.
5382. Zapi sa l Oroslav Caf; pel Blaž Bedenik. — Iz CO. I. g$ — gf. Ali je narodna, je paČ dvomljivo ; še bol; dvomljive narodnosti je nastopna, ki jo priobčujem pod Crto, Zapisat jo je A. Hren,
(Od Sv. Trojice v Halozah.)
Obogi je prežarski stan, Tam v lojpi gledijo,
Črez okno se zgleduje on Pri okni slonijo
tam : 20 In vahče kak maček na miš.
On milo zdihuje, Ker včasi zmrzuje, 5 Na zadje kot pes je odgnan.
On komaj se včaka noči, Da hitro na prežo leti : Že dolgo se trošta, Da bode vse košta, 10 S kom se gostuvančan masti.
Ko prežari pridejo ta, Podvoje vam podpreta dva, Po štirje pri okni, Ti drugi pa v lojpi, 15 Po šest jih pa v hiši sloni.
Od zime trepečemo zdaj, Si mislim, da bode še kaj :
Vse to bi še prežar prestau, Da bi nova navada ne bia : Na vsaki gostiji Zdaj skoraj že blizi 25 Žandarma za prežara sta.
Ko blizi priskačemo ta,
Kde ktera gostija je bla,
Pa blizi ne smejmo,
Kam žandarni velijo,
30 Še dvoriše pogledat nesmera,
Če kteri nomalo stoji, Žandarn se ves jezen zreži: Marš, purši, ge causi, Drugač te klobasi 35 In ketnce nesli kraj se.
HL — IIL Pesmi svatovske, 5382.
293
40
Mi smo vaši SQsčdi, Vsi smo tako žalostni, 15 Ker mormo zvun pri oknah 35
stati In od mraza dregetati. Će bi nas kar tu ne bk), Gvišno strah bi vas bilo.
Kteri če na prežo it, 20 Mora biti preja sit: Če bi se doma ne najel, Bi tam od glada konec vzel.
Kranceljunfrava s§ men' dopade, Ko lčp zelen krancel 'ma. 25 Lčpo se na smčh drži,
Ko s§ ji nčkaj dobro zdi. 45 Malo pije, malo jč, Ki s§ skoro zenit' če.
Kaj ne spije, pak razlije, 30 Kaj ne snč, pak v aržeti
skrije. 50 To se men* prav dobro zdi, Da tako za m? skrbi.
EnQ purQ al' kavrača Režte nam, vi hišni oča! To nam pač lčpo diši, Dajte nam, kaj mate vi: Vsej jaz kar velko ne želim, Da le no malo proć dobim !
Kedar greste dol u klet, Se ne smčte dol zaprčt* : Daj nam Bog 'no dobro
srččo, Nam pak bučo najtQveČQ, Da bi s§ napili vsi, Ker smo tako žalostni.
ȧ nas čete darovati, Štale čemo vam nehati. Će nas bote darovali, Vaše štale boJQ vam ostale.
Zvunč je huda zvčrina, Ker lisica z repom kima. Lehko še s§ vam zgodi, Da še sova vas dobi.
Kaj hočemo prežari zdaj ?
Podati se mormo nazaj: Po nemško spoštvani, Po pasje odgnani, 40 Še vsaki se smeji nam zdaj.
Le s šegami novimi v kraj, To lepo vas prosimo zdaj. Le rajši domače, Ki ne vzamejo plače, 45 Žandare pa pustite v kraj !
Kak snoči je tamkej le bio, Nas v srči zbolelo je zlo. Smo prišli do lese, Zdaj vsaki se trese, 50 Žandarni nam dajo slovo.
Le k srči si vzemite to, Vas prosim, prežare zlo.
Če kteri bo mejo Kdaj kako gostijo, 55 Le prežare vzemite si kcoj.
Zdaj pesmi te konec naj bo, In dajmo tim Spasom slovo: Z resnicoj končati Ja moramo znati, 60 Še pred kak gremo domu.
Če ravno povableni ni, Smo prežari tukaj sem šli
Pa vendar želeti
In srečo voščiti 65 Ženihu in nevesti še mi.
Kak lušno je pač včasi bilo, Pred kak v zakonski stan
poda(!) Pa v zakonskem stani Naj Bog vaj ohrani,
70 Svet žegen in srečo vam daj !
To pesem bo razumel bravec, ako mu povem, da je prezanje bilo večkrat
prepovedano: *Sogenanntes Pransengehen (iz sloi). pružati ,bei Hochzeiten a/s
ungeladener Gast [SchmarotzerJ mitessen') oder Tanzschauen ist verboten*
(dvorni dekret z dne 28. avgusta 1773 in 4. jan. 1780, Unger-Khull, Steirischer
Mfrortschatz iog).
294
III.— III. Pesmi svatovske. 5383, 5384.
Nicoj je že babji jag, Kar vsaka baba kadi tobak : 55 Naj bQ lčto ali zima,
Saj niedna baba repa nima. Čedni bote možki prav, Da ga nieden ne bo dal!
Darovanje neveste. 5383-
(Iz Podzemlja.) Preden zaČno god ci k daru zvati, zapojo:
Lepa moja Mare, Vesela mi bodi, Kot si ondaj bila, Kad si venček vila. 5 Prvega si vila Od bele šenice: Tega si darVala Svoj'mu drag'mu čačku.
Drugega si vila 10 Od vinske trtice : Tega si dar'vala Svoji dragi majki. Tretjega si vila Od svojega poštenja: 15 Tega si dar'vala Svojemu dragemu !
Kate moja mila, Vesela mi bila, Kot si onda bila, Kad si venćac vila;
5 Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko su tvoji ćaćki I premile majke.
Kate moja mila, 10 Sad je tebi znati, Ko' su tvoji bratci I premile sestre.
Kate moja mila, Sad je tebi znati, 15 Ko su tvoji strici I premile strine.
Kate moja mila, Sad je tebi znati,
5384-
(Iz Duge Rese.)
Ko su tvoji tetci 20 I premile tete.
Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko su tvoji vujci I premile vujne.
25 Kate moja mila, Sad je tebi znati, Ko so tvoji kumi I premile kume.
Kate moja mila, 30 Sad je tebi znati, Ko su ti susedi, Premile susede.
Tete, vujne, strine, Otvarajte škrinje, 35 Svi se približu jte, Katu mi darujte.
5383- Zapisat Janko Barle. — Iz »Lctopisa slov. Matice« str. yg. 5384. Zapisat Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1275 (z melodijo).
III.— III. Pesmi svatovske. 5385, 5386, 5387. 295
5385-
(Iz Stupnika pri Zagrebu*) Dok žene daruju mladenku, pjevaju gudci uz gusle:
Hote, vujne, iz kuhinje, Ki pećicu na glavicu,
Nos'te, voz'te dare: Ki krajcarek, ki cvajarek,
Ki oplećak na opleća, Naj si kupi nunačicu:
Ki rubaču na ritaču, Našej deci čudej treba,
5 Ki fertušek na trbušek, 10 Ćudej treba, se do neba.
5386.
(Iz Vinice v Belih Kranjcih.)
Pčvaju svatovi na piru pošto se odnesu jestvine sa stola, i prostre bčli stolnjak i na stćl metne velik pšenični hleb ozgor okružen, udarajući pladnji po stolu:
Ajte k darom, ajte k darom ! Svaki barem po šesticu :
Pristupajte, darovajte 5 Ajte k darom, ajte k darom I
Našu mladu nevčsticu,
Ta pesmica ponavlja se pšvajući dok traje darovanje. Poslč devojke dv€ po dvč pripevaju ovako:
Daruj, ćaćo, ćerku svoju, zakon ti je, zakon ti je ! Ako 1' nećeć al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je!
Daruj, majko, ćerku svoju, zakon ti je, zakon ti je! Ako 1' nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je!
10 Daruj. bratec, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je ; Ako T nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je!
Daruj, seko, seku svoju, zakon ti je, zakon ti je; Ak T nećeš al se kratiš, zamer ti je, zamer ti je!
5387-
(Iz Podzemlja v Belih Kranjcih.) Kadar darujejo ženina in nevesto, pojć:
Ali, k darom pristopljajte, 5 Ali, k darom pristopljajte,
Oće, mati, darovajte Brati, sestre, darovajte
Našo mlado nevestico: Našo mlado nevestico! Oće škudo, mati ruho!
Ali, k darom pristopljajte, Strici, strine, darovajte 10 Našo mlado nevestico !
(Potem pojo: vujci, vujne; tetci, tete; žlahta vsa itd.)
5385. Zapisal St. Kore ni ć. — Iz ZZNŽ. L 136 z razlagami: 8 nu- načicu = zibaČicu, 10 se = sve.
5386. Neznanega zaphovavca. — Iz Danice ilirske l. 1841, str. 199 fVO. X}'. 64).
5387. Zapisal Janko Barle. — Iz »Dom in Sveta* VIII. (189$) na platnicah 1$. šl. (1).
296 III.— III. Pesmi svatovske. 5388, 5389.
Jeni s kota, drugi s pota, Razvezujte Crne mošnje,
Saj ne boste nikdar več, 15 Dajte ven srebrne groše! Ledek stan je danas preč!
5388.
(Iz Podzemlja.) Ko zovejo k darom, pojo godci:
Ali, k darom pristoplajte, Pristoplajte, darovajte
Pristoplajte, darovajte Našo mlado nevestico:
Našo mlado nevestico! Oče Škudo, mamka ruho,
VČeraj je bila še deklica, 10 Bratci, sestre, pristoplajte, 5 Danes pa je nevestica. Pristoplajte, darovajte
Očka, mamka, pristoplajte, Našo mlado nevestico.
Potem se poje vujci, vujne . . . tetci, tetce . . . žlahta vsa . . . vsi sosedi in sosede itd.
Vse iz kota in iz pota Ledek stan je danes preč.
Pristoplajte, darovajte Razvezujte crne mošnje,
15 Našo mlado nevestico: Dajte ven srebrne groše:
Saj ne boste nikdar več, 20 Ak ji Bog da doživeti,
Saj vam želi povrniti!
5389.
(Kranjska.) »Kadar se v jabolko pobira«, se poje:
Le sim, le sim, hišni oče 5 Le sim, le sim, bratci in
Ino tud hišna mati ! sestrice,
Le sim se pomikajte, Le sim se pomikajte
U jabuko potikajte! Ino tud radi dajte.
5388. Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1889, str. 80.
5389. Zapisat Andrej Smole. — Iz VO. XX. 37 b. Natisnjena je v SPKN. I. 3 s temi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1, 5, 8 sem . . . sem — 1 6ča — 2 tudi — 3 sem — 4 V jabelko — 5 brat in sestra
— 6] K življenju pomagajte — 7 tudi — 8] stnjci, ujci — 9, 10] Kaj se bote s pogled val i * Ko bi r&di nič ne d£li! — u] Nevesti bo dnarjov treba — 12 Bode zib'ko — 13 Bode . . . nji — 14] B6de daleč prepeljana — 15, 16 Čez. — Iz Korvika je ponatisnjena v Kuhače vi zbirki IV. št. 1238, kjer je ludi melodija. V VO. je kot zapisovavec imenovan Prešeren; toda ta je pesem samo redigtral injidalv KastclČevem prepisu z naslovom »Pefem per ozheti (nam. ohzeti), kadar fe v jabelko pobira c, v VO. XXI. B. št. 3 (za » Čbelico* namenjenem rokopisu) to-le obliko: 1] Le sem, le sem, vi hišni oča — 2 Ino tud] Le sem, le sem, vi — 3 sem . . pomikvajte (z napačnim povdarkom na i) — 4 In v jabelko vtikvajte
— 5] Le sem, vi bratje in sestrfce — 6 sem . . . pomikvajte — 7 In tudi — 8] Le sem, vi strici, ujci — 9 NikaV . . . vmikvajte — 10 Nevesti pomagajte — 11] Nevesti dnarjov treba bo — 12] Ko zibelko kup vala bo — 13] De sinka v nji zibala bo — 14] Ker daleč prepeljana bo — 16 zelene — 16 ledene. — Po tej redakciji je narejen Vrazov prepis v VO. V. u., ki se loči od njega, ne glede naglaskov, samo v tem: 14 prepelana — 15, 16 Črez.
III. — III. Pesmi svatovske. 5390, 5391, 5392. 297
Le sim, le sim, stric in ujce, 60 sinka v nje zibala, Nekar se ne umikajte, Bo deleč prepelana:
ioNevesti pomagajte! 15 Čes tri gore zelćne, Nevesta bo dnarje nucala, Ćes tri vode ledćne.
Bo zibuvko kupovala,
5390.
(Iz Lošlcega potoka.) »Kadar se v jabolko pobira«, se poje:
Prelepi moji sosedje, Ker pa bou dao en vinar,
Kaj boudem vas zdaj prosila : Bog mo daj en goldinar ! U cerengo pomagajte, zd • koderkol boum hodila)
Z veseljam radi mi dajte, z vašim daram se >m hvali ,
5 Ker boum deleč perpeljana, R . ste me , ob darovali,
Ker boum dosti potrošila, c Q pomagali .
U vsak oštanji pila. Kadar boum proso plela>
Ker dao bou eno petico, Vas boum v misli mćla,
Daj mu Bog lepo ženico ; 20 Ki ste mi z veseljam dali, 10 Ker boude dao en grošek, U cerengo pomagali.
Bog mu daj slame košek;
539i-
(Iz tržaške okolice.)
Dajte, dajte vbogajme Naši novici zidan trak,
Naši novici, kar ji gre: Stari babi štrik za vrat.
5392.
(SI. Bistrica.) Ko se zbira dar ne vest i, zagodejo ali za poj ej o godci:
Le lesem, le lesem, oča starašina, No zdaj darujte to mlado nevesto Z darom in blagom in lepim poštenjem. Ta mlada nevesta je tako govorila, 5 Ko bo sinke ženila in hčerke možila, Tedaj bode vse povrnila in poplaćala.
5390. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 b. Vraz je gotovo marsikaj prenaredil (boudem, boude, boum, bou, dao). Tiskana
je v ŠPKN. III. 56—57. s lemi premembami, ne glede' na naglaske in apostrofe: 1 sosćdji — 2 boudem vas] vas bodem — 3, 17, 21 cerengo] življenje — 4 ve- seljem mi radi — 5] Ker Dom daleč prepeljana — 6 Ker boum] Bodem — 6 potrošila — 7 V vsaki — 8] Kdor bo dal e. p. — 10] Kdor bo dal mi g. — 12] Kdor bo dal mi venar — 13 dajcu] daj — 14 Kodarkol' bom — 15 f m] bom — 19 mislih imela — 20 K' . . veseljem.
5391. Zapisal D. Martelanec-Obalovič. — Iz » Letopisa slov* Matice* 1885. 115.
5392. Zapisal Lovro StepiŠnik. — Iz njegovega rokopisa, ki mi ga je poslal A. Kovaćič. Zapisovavec jo je natisnil v »Slov. Gosp.* 1883, str. 22 s
298
III.— III. Pesmi svatovske. 53^3, 5394.
Le sem, le lesem, Preljubi moji svati, Le semkaj pertecite, Lep dar pernesite ! 5 Le mi jo darujte To mlado nevesto Z darom ino z blagom, Dušico s svetim rajam In z veseljam, 10 Tudz enim lepim poštenjam!
Le nić ne premišljavajte, Le hitro gor zmetavajte.
Starašina, ste že djali, Da bodte en finfar dali.
15 Vojarna, naša ljuba, Kar daste, ne bo zguba.
Tovarš na versto pride, En tolar z žepa uide.
Pa tudi tovaršice 20 Žvenklajo že petice.
Preljubi moji Jaka
Že s krono težko caka.
Ker Mica je bogata, Bo dala po dva zlata.
25 Preljubi moji Tona, Zdaj pride tvoja krona.
5393-
(Okoli Laškega.)
Preljuba moja Lenka, Tvoj tolar glasno žvenka.
Preljubi moji Miha 30 S6 tolarjem sopiha.
Marjeta bo tud' dala, En tolar darovala.
Preljubi moj Andrejće No krono gori vlejče.
35 Neža tud ni reva, • Krono že gor deva.
Preljubi moji Jura S tolarjem prifura.
Voglarji so tud djali, 40 Da bojo kaj darvali.
Če kdo kaj dati hoče, Mu zdaj je Še mogoče.
Zapečjani zaležani, Semkaj pertecite, 45 Lep dar pernesite.
Počak'te še no malo,
Da še bojo gode 1 darovali.
Vi starši pertecite, Prediva pernesite:
50 Da predla bo nevesta, Da možu bo prav zvesta!
5394-
(Z spodnjega Štajerskega.)
V nekterih krajih je navada ali Šega, da se pri svatbi [ohceti] nevesti in ženinu kaj daruje; to se zgodi pri deveti jedi ali rihti; takrat se pogača z rožo nališpana na mizo prinese, potem se roža od pogače vzame, in kjer je roža
temi premembami: Lesem, lesem — 2] No darujte tej mladej nevesti * Z darom in blagom in lepim poštenjem — 6 bo . . . ino ; drngič jo je nalimil v svoji knjižici ->Ženitbene ali svatbene navade in nap.* 188$, str. 21 — 22 s temi pre- membami: 2, 3] No darujte tej mladej nevesti * Z darom in blagom in lepim življenjem.
5393. Zapisa! Dragotin Ripšl. — Iz »Slov. Glasnika« 1858 II. 183. Verz 3 — 8 se ponavlja za vsakim parom; zapečjani zaležani so otroci, drugi domaći Ijudje, hlapci in dekle itd.
5394- Zapisat S(lemenik). — Iz *Novic* XVII (18 $g). 78 v spisu -»Kadar se nevesti daruje«. Verz 5 — 8 se ponavlja za vsako strofo.
III. — III. Pesmi svatovske. 5395, 5396.
299
bila, se pogača izreže ali skorja izdolbe, v to jamico se dnarski darovi devajo, in takrat se tudi venec nevesti odvzame. Na to pristopi pameten godec ali drug moder mož in reče ali zapoje:
Ljubi oče starašina, Prinesite še kaj vina, Posez'te le v mošnjico, Podajte tud' petico. 5 Le darujte, le darujte Z enim majhnim daram Ženina in nevesto, Duše pa s svetlim rajam!
Ljubi oče, vi devirl 10 Posez'te tudi v svoj kernir, Pa vzemite ven mošnjico, Dajte tudi vi petico.
Ljubi moji zakonćanje, Dragi moji zapečanje! 15 Sem bliži prihajajte In daril prinašajte.
Ljube moje ve sestrice, Ljube tudi ve tetiće: Ene dajte plahtice, 20 Druge dajte rutice.
Le darujte z dobre volje, Njima bode potem bolje : Dajte platna al plenic,
Dajte srajc al pa petic!
Kadar se to darovanje opravi, se kupice [glažki] z vinom natočijo in sta- rašina napije enim ali drugim na zdravje.
Ljubi oče starašina, Le natočte kupco vina, In pojišite mošnico, Pa prinesite petico! 5 Le darujte, le darujte Z enim lepim daram Ženina in nevesto Z dobrovoljnim sercam !
.Vi devir, le tud odprite 10 Svoj karnir in prinesite, Naj bo tolar alj petica, Saj ne švara se mošnica.
5395
(Štajerska.)
Dragi in pošteni svatje, Ljube sestre ino bratje, 15 Bližej, bližej perstopite In svoj darek prinesite.
Ljube vujke in tetiće, Ljube botre in babice, Bote kos tenčice dale, 20 Mlado mater obdarvale.
Le darujte dobre volje, Njima bode velko bolje: Kar bo serce rado dalo, Vam ne bode pomankalo.
5396.
(Štajerska.)
V pondeljek večer pobirajo za mlado gospodinjo, ker ona veliko po- trebuje. Dever natoči kupico vina, položi bel robec Čez okrožnik in ga dene zdaj pred enega, zdaj pred drugega gosta, kteri kak dnar nanj položi, potem ko je iz kupice vince pil. Ćela hiša veselo prepeva pesmico, ktero je dever takole začel:
5395. Zapisal (?) P. E. Zagore. — Iz *Drobtinic« II (184*]) 25 8 — 259. Verz 5 — 8 se ponavlja za vsako kitico.
Zapis Jožefa Krajnca (narekovala M. Klemenčič iz SeliŠč pri 6V'. Juriju na SĆavnici) se /oči v tem: 1 Liibi — 3 poiščite mošnjico — 6 darom — 7 Ženiha — 4 dobrovolnim srcem — 11 al — 12 Naj . . . moŠnjica — 14, 17, 18 Liibe — 19 tanČice — 26 srce — 28 pomankovalo.
5396. Zapisal Kol. Mulec. — Iz njegovega spisa * Običaji štaj. Slovencev pri snubljenji in svatbah* v *A r ovicaA* XIV, (1856) 2j.
300
IH. — III. Pesmi svatovske. 5397, 5398, 5399.
Darujte, darujte Srebrom in zlatom
To mlado nevesto In svetlim rajom.
Nevesta ima, dokler za njo pobirajo, ženinov klobuk kakor krono na glavi.
5397-
(Od Svete Trojice v Slov. gor.)
Keda se nevesta raz plete, ji pri nese jo star klobuk ino kolovret ino med tem žalostnim Činom godci za nJQ poberaJQ in tako godejcj:
Dariijte, darujte Srebro no zlato,
Nevčsto mlado: 5 No kaj kdo dati če!
Srebro no zlato,
I.
II.
Kadar godci pobirajo v čašo.
5398.
(Iz Loškega potoka.)
O mati narejavka, Raztegnite mošnico, Dajte godcam petico, Ker so vam lepo peli, 5 Vas bodou v mislih meli.
Zdaj pa oče starašina, Dejte vsac'mu glažek vina ;
Ki bodou godci vino zpili, Vam bodou lepo godili.
(Kadar se kdo brani dati.)
10 Kaj se bote pogled vali, Ki bi radi nič ne dali, Bi še rajši jemali!
5399-
(Od Sv. Jurija na Ščavnici.)
Dragi oča starašina, Primte zdaj za kupco vina. Le poište mošnjico, Zmislite na dvajšico.
5 Le gor dente vse, kaj mate, Vse kaj z dobre volje date; Naj bo tolar al petak, Vse rad vzeme ti bedak.
Družba naj se van ne mili, 10 Dvajšica že z žepa sili ;
Le od sć jo dente ta, Drugači se zgubiti zna.
Prosim viice ino strice, Botre no še vas, tetiće, 15 Dente gor en lepi dar, To vam ne bo velki kvar.
Dragi no pošteni gosti, Vem, kaj penez mate dosti, Vržte tolar na talir, 20 Če je glih velki tak kak sir.
5397. Zapisat Oroslav Caf. — Iz CO. L 25 — 26 na koncu popisa svat- benih navad v Framu.
5398. Neznanega zapisovavca. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. 14 6., kjer je Vraz vtihotapil neka; štajerščine: bodou, godili. Tiskana je v SPKN. III. 57 s temi premembami, ne glede na naglaske in apostrofe: 1 narjavka — 5 bodo — 6 oča starašina — 7 Dajte . . . kozar'c — 8 K' bodo . . . spili — 9 bodo . . gćdili — 10 boste — 12 rajši] rajši le.
5399- Neznanega zapisovavca* — Iz zapisa Jožefa Krajnca, ki jo je dobil od godca Frančiška AndraŠiČa.
III. — III. P^smi svatovske. 5400, 5401.
301
Le gor zmečte desetice, Če so ravno zmes Šestice, Če je glih kiiferni groš, Da njih le bo za en koš !
25 Prosim vas, vi stari mož, Mate vi en svetli groš? Da bi ga gor hteli djati, Kak bi ga jaz vida rad !
Prosim njih, gospod pošteni, 30 Znajo tak, kaj treba meni! Za vse tisto no za to Naj njim lepa hvala bo!
Nekaj dajte, pajbi mladi, Dokič še ste v božji gnadi : 35 Vas ma tak najrajši Bog, Jaz pa dnarje z vaših rok.
Kadar se pobira .za kuharico.
5400.
(SI. Bistrica.)
Ko se zbira dar za kuharico, nagovori oča starašina zdravico za kuha- rico: »Zdaj bodemo napili zdravico naši kuharici, ki nam je mnogo sort okusnih jedij napravila in se trudila s kuhanimi in pečenimi. In nam je na mizo znosila, da smo si mi zraven svoje srce razveseljevali in želodce nahranjevali Jn tem našim novozaročencem prve dni počastili, da smo po navadi naših praočetov in očetov te obrede opravili, k našemu veselju, kratkočasnosti in želji prihodnjih dobrot, dosta zdravičk napili, napijmo Še eno naši kuharici in vložimo jej vsak en dar; jaz dam toliko — drugi pa kolikor kteri hoče«. Pri tej .daritni zdravici godci zapojć ali zagodejo:
Na zdravje naši kuharici! Naše srca troštala
Nam dobre jedi napravljala, Z rožmarinom roštala itd.
I.
Drugačne pesmi na svatbenem raju.
5401.
(Koroško.)
Pri brumneh otruećeh Je vselej te gvaš: O Jezus, Marija, Ostani pri nas !
5 Marija divica, Potroštaj mene, Da pridem jes v kratkem
V nabiese k tebe.
Kduer brumno živi 10 Noj na svieti trpi,
V nabieseh se večno Z Buegam veseli.
Nedovžne roče Enu čiste srce, 15 Skuez tu more(š) spoznati Božje otroče.
Ko bodi vesiev, Kader pride nediev, Pa glej da ostaneš 20 Na duši še ciev.
Ti preabotni sviet, Kako sliepo ti spiš, Da tekaj prežvahtnosti V pregrehi zaspiš.
25 Ko kamor pogledam, Vesela več ni, O lubi moj Jezus, Potroštej me ti!
O lubi moj Jezus, 30 Na strani mi stoj, Da bom s tvojo gnado Na vekoma tvoj !
5400. Zapisat L. Stepišnik. — Iz »Slov. Gosp.* /##5« 22.
5401. Neznanega zapisovavca* — Iz Scheiniggovih NPKS. št. y6y.
302
III. — III. Pesmi svatovske. 5401.
Posvetna svadkuest Je ko govo noruest, 35 Sam Bueg je svetuest Noj ta večna modruest.
Kduer se Buega boji, Zapovedi drži, Temu tu nebu 40 Nikoli ne vbiži.
Bodi star. bodi mvad, Ko služi Bogu rad, Kader bodeš ti vmrv, Ti bo nebu odprv.
45 O čvovek prevdari, Kaku norsku je, De ti na te stvari Obiesiš srce.
Al češ srečen biti, 50 Muerš Boga lubiti S ciele tvoje moči, Ja črez vse te stvari.
O žvahtnu nebu, Kako škoda bi bu, 55 Ko bi te zgubiv In pogublen biv.
Enu čistu življenje Jes pelat želim, Da se z večnim ženinam 60 Vkupa združim.
Ko zapusti ta sviet Noj daj njomu svovu, Pobuelšaj živlenje, Da prideš v nebu.
65 To posvetno vesele Jes nič ne štimam, Ciele moje žele Le k Jezusu mam.
Tu hitro pretide, 70 Kar te sviet časti, Po tiem žavost pride, Da večnu trpi.
On me mora zveličat, Te sviet pa nikar, 75 Kaku moreš lubit Te sviet, sliepa stvar?
Al očeš v nebu priti, Muerš Boga lubiti, Al ti tu dov pustiš, 80 Nebu večnu zgubiš.
O cartana čistost, Kaku te štimam, De rajši živlenje Noj dušo gor dam.
85 O Jezus, Marija, Mi zdihujemo k vam, Zdej smo v prijaznosti, Pridite k nam.
Saj škoda bi bvu 90 Za 'nu čiste srce,
K' bi se mevo premagat Skuez te griešne žele.
Al ni Jezus slajši, Kaker so vse stvari, 95 Će v vero kršansko Kaj trdimo mi.
Ko lubi te sviet No pregriešne reci, Moje srce le Jezusa 100 Lubit želi.
V nebieseh želim Z Jezusam kraluvat, Noj ocem z veselam Svetu svovo dat.
105 Jezus je en ženin Vsieh ćisteh divic, Teh nečisteh pa varih Peklenski hudič.
Te den se je nagnov, 1 10 Pa nueč noter gre, Te ure tečejo, Smrt pride, avbe.
III. — III. Pesmi svatovske. 5402.
303
Bogu noj Mariji Je narveči žvahtnuest, 115 Ena nedovžna
Noj čista mvaduest.
Kir v svoj ej mvaduesti Nedovžno živi, Te se v nebieseh 120 Prov res veseli.
Bi ti ta sviet lubiv, Bi gmajten kne biv, Bi Jezusov služabnik Nikoli ne biv.
125 Sviet, le sovraži me, Sovraži kakor hoč, Moja duša kne pojde Od Jezusa proč.
Ko bi čovak ti vedov, 130 Kaj duša vola, Bi devov pokuro, Kne žalov Boga.
Le škoda bi bvo Za to žvahtno tevo, 135 Ko bi grešno živevo, V pogublenje švo.
n.
5402.
(Iz Lučan v Solčavi.)
Sedaj smo začeli O jimeni Boga Očeta in sina In svetiga Duha.
5 Sim krenčik dobila, K* sim keršena bla, Ga krog glave navila, Sim poroki šla.
Oj svatu na moja, 10 Prav rat vas imam, Zato vas to prvo Jas rajat pelam.
Prosim jas vas, Da tak vodite nas, 15 De mo svati zares, Tih svetih nebes.
Svatuna moja, Potroštani bote, Bote dobili svoj Ion: 20 Gor u nebesih svoj tron.
Gor v svetih nebesih Vas caka en dar, K ste nevesto pelali Pret te žegnan oltar.
25 Ti pusici vaši Pa angelci naši Bojo troštali nas, Da nam ne. bo dolg čas.
Ta svatuna naša 30 Lih tak se štimajo, Ko pisana kokla, Ko pišate majo.
K na zamerte mi kaj, Ko srna rajova zdaj, 35 Saj je hiša visoka Jin vize so fraj.
Mamca vi, vi, Mene nekaj skrbi: Le povejte mi vi, 40 Kak se krenčik dobi?
Le povejte mi vi, Kej nevesta stoji? Pripelte mi jo, Bom šou rajat zdaj žno.
45 Ženin in nevesta Sta ofr prinesla Koj gor na altar, Pa kaj borniga kar.
5402. Zapisa! Franč. Zemlji č. — Iz njegove zbirke št. 6. Pesem po je gotovo veČ osebj kar se razvidi ze iz vsebine; primerjaj enako črejenje zgoraj v št. $286 — 5291. Svatuna = svatnja, družica.
304
HI. — III. Pesmi svatovske. 5403, 5404.
Ženin in nevesta 50 Le bota si zvesta, U tim novim stanu Lepo služta Bogu !
Ta rinčka romena Ma poštabe tri, 55 Sej ud tvoj ga ženina Špendirana ti.
Te prvi je a, Ko te u zakon pela: Te zakonski stan 60 Je od Boga von dan.
Te drugi je u, Će boš zvesta Bogu, Boš dobila svoj Ion, Gor v nebesih svoj tron.
65 Te treki je i,
Ko te smrt pokosi, Te bo pelau Bog sin
Iz tih souznih dolin.
«
Nevesta se je udala, 70 Zdaj ledik ni več,
Bo per možu ležala, Per pobeh nič več.
Nevesta se je udala, Se je deleč pelala, 75 Je uzela slovo, Ot tiga ledek stanu.
Srečno ostante, Tičice ve,
Ko ste u ledičnim stanb 80 Prepevale mi.
Iz žalostnim srcam Zdaj vas zapostim In mojmo ženino Svoj krenček zročim.
85 Je pa krenček lep bev, Ko ga je ženin dobiu: Naj ga uzeme u spomin, Da bo priden ženin.
Tri jablke z dreves, 90 Pa tri rožce z nebes Tej drožici zdaj dam, Ko jo rajat pelam.
IH.
5403-
(Z zvrhnjega Roža.)
V unam kraji hrabenča 5 V unam kraji hozdiča Sem vidu stati jazbica. Sem vidu stati Pavelča.
V unam kraji hriberča V unam kraji mostiča Sem vidu stati duharja. Sem vidu stati ribiča.
IV.
Mi smo zato sem prišli, Da b dobre volje bli. Tam pri Stan tu birtu je Na ohcet prav galant, 5 Vsi pa ti povabljeni So bli en fajn možje.
5404-
(Kraška.)
Će zjutraj zgodaj vstanejo, So že pijani bli; Se z večer k mizi vsedejo, 10 So že vsi lačni bli.
Na mizo župo prineso, Je župa močno vroča bla, Si usta opeko.
5403. Zapisa/ M. Majar. — Iz njegovega rokopisa v VO. XI IL 67. Pofe se tako, da se zadnja beseda vsakega verza še dvakrat ponovi in pristavi za tem ja, ja, ja. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. j68. 4 Duhar = thor.
5404. Neznane ga zapisovavca. — Iz *Brivca« i8gg, št* /j. To pesem sta *pela Kotnar in Žvab na svatbi 9. svečana i8gg v Štor/a/i«. (M. Rode VI. Štev. 66).
III. — III. Pesmi svatovske. 5405, 5406.
305
Po župi jim prinesejo 15 Želodec glih ku eden bas, Želodec začno cukati, Je bil en velik spas.
Staršina je trančirol Ano svinjsko glavo, 20 Še dobro raztranćiral ni, Mu s talerja snedo.
Bil je tud gospod kaplan, Bil je eden fajn gospod, Dober kos mesa je vzel, 25 Ga sam je vse pojel.
Bil je eden fajmošter, Bil je en fajn gospod,
Dvanajst vatlovklobasje snel, Špil je vina sod.
30 Tud fender in družina sta Močno smešna bla. Vse s talerja pojedla sta Brez vile in brez nožd.
Še ženin in nevesta sta 35 Močno plesala, Meso jih je težalo, Sta ga potresala.
Poroka je pasala V pričo le teh mož: 40 Nevesta je na žena, In ženin je en mož.
V.
5405-
(Slemen na Kozjaku.)
Zakonski stan si želitaprejeti : 5 Vrhka Plnjaka fertlakovo hči.
Ženin je Jurij Korade,
— Kaj vidi, ko vkrade: —
Vzeme nevesto no staro lešo,
Kteri ne verje, se naj za
nos prime, Će žlahta to zvć, mu še nos
odjć!
Od Svetic Blaž, Sekira Tomaž, Popeček Andraž, Iz Zagreba Serpak, 5 Izpod Vozla Pezček, Iz Vivodine Zgubigaček So šli prosit Jelenke divojke. Kad su ju izprosili, Vsaki svat je imel dve pe- čene repe in pol,
5406.
(Belokranjska.)
10 Jure starašina je imel pa tri
pečene in pol; Vsaki svat je imel dve halbe
vode in pol; Jure starešina je imel pa tri
in pol; Kada so šli od loze Do Magdovičeve stoze, 15 So lepo piskali in prepiska-
vali
5405. Zapisa/ Svitoslav Hauptmann. — Iz njegove zbirke III 1.
5406. Neznanega zapisovavca. — Iz Barletove zbirke. To je rimana proza iste vrste kakor zgoraj » Vabilo na svatovščino* (št. §262).
Opomnja. Pogostoma se govori a U bere na svatban še več *godČevskih«. Tako zaćenfa ena od sv. Jurija na Pesnici » Viin z enega sem mesta, * Ker bio cio puno lustva«; v nji priporoča godec-doktor svojo kramo za razne bolezni. Se bol; razširjeno pak je » Pismo ženitvanjsko, ki se bere po kranjsko. Pismo je storjeno med ženinam Lampetom, * Z imenom Lovretom, * In njegovo ne- vesto Katarino, * Hčerjo KopaČnika Martina .... 1775 leta pred pustom, * Ko se nosijo klobase k ustam, * Ta prvi dan meseca februarja, * Ko začnejo noreti mladi in stari«. Ta, prav tako >novi kratni« podoben izdelek, čegar en prepis moje zbirke je narejen Se l. 1818. , je najbrš sestavljena v idrijskih hribih.
20
306
III.— III. Pesmi svatovske. 5407, 5408.
Na tri skupine butavca
In so se spominjali:
>Mili Bože, lepo nas je po-
gledal, Ki nas je sedem in eden, 20 In ni ga Bog dal,
Ki bi nas razmetal!« Izišla je iz ene drage Para karatanska, Je razmetala vse svate 25 Na berdo deveto,
Jureta starešina na deseto.
Fantovsko slovo. 5407-
(Z Doba na Gorenjskem.)
Pesem, ki se poje na ženi to van ju pred polnočjo. Godec se oberne k fantom in poje:
Oj fantje preljubi, prežalostni
čas! En ledek mladeneč se loči
od vas: Od ledek stanu Zdaj jemlje slovo 5 In, fantje, od vas glih tako !
Potem se oberne k dekletom:
Dekleta preljube, prežalostni
čas! 'Na ledek deklica se loči od
vas: Od ledek stanu Zdaj jemlje slovo, 10 Dekleta, od vas glih tako !
Zdaj se oberne k ženinu:
Oj ženin preljubi, prežalostni
dan! Tvoje ledek veselje je stop'lo
na stran: Oh srečen ta dan,
K' si stopil v ta stan, 15 Ki je z Bogam začet in
končan !
ObernivŠi se k nevesti poje:
Nevesta preljuba, prežalostni
dan! Tvoje ledek veselje je stop'lo
na stran: Oh srečen ta dan, K' si stop'la v ta stan, 20 Ki je z Bogam začet in
končan.
Zdaj zapojo vsi skupaj:
So tičice pele, pojejo tud'
nam, So rož'ce cvetele, cvetejo
tud' nam : Da ne smemo na svet' V sovražtvu živet', 25 Če hočmo enkrat srečno
umret.
5408.
(Kranjska.)
Poslušajte, fantje, ta žalostni Jemleta slovo
glas, Od ledek stanu,
Dva luba tovarša se ločita 5 Mi fantje od njih glih tako.
od nas :
5407. Zapisa! JankoRahne. — Iz njegove zbirke št. j.
5408. Zapisa/ Ivan Lovrač. — Iz njegove zbirke I. št. 23.
III. — III. Pesmi svatovske. 5409, 5410.
307
Kak' hoćemo mi zdaj slovo
uzet Od lubih tovaršev in tudi
deklet ? De b' biv srečen ta dan, K* bota stopila v drug stan, 10Z Bogom začet in konćan!
Najpred si podejmo mi desne
roke, Prijaznost potrdijo naše srce : Dokler solnee leskeče In luna svetli, 15 Prijatli ostanemo mi.
Oj rožee dišeče cvetele so
nam, In tičke vesele so pele pred
nam : Zdej s solznim očmi Slovo vzamemo mi, 20 Od veselja in kratkih noči.
Oj luba tovarša, mi vošimo
vam, De b* srečno začela ta za- konski stan: Hribci *n dolince Bojo troštale nas, 25 Oj luba tovarša, tud' vas !
Oj, luba nevesta, premenjen
je stan, Ves ledek veselje naj stopi
na stran: Oj luba nevesta, Dopolnen je vse, 30 Do groba mej z vesto srce!
Oj vivod naš, živi nov za- konski par, Katerga smo spremlaP pred
žegnan oltar: Prijatli, ko prej, Mi ostanemo zdej, 35 Oj, vivod naš tud za naprej !
54<>9-
(S Pohorja.)
Poslušate, fanti, ta žalostni
glas, Dva luba tovarša se ločta
od nas: Bota vzela slovo od ledik
stanu, Mi ravno od joj glih tako.
5 Kak hočemo našo slovo začet Od lubih tovaršev in tudi
deklet ?
Oh da bi bil srečen ta za- konski stan, Z Bogom začet in skončan !
Narpoprej si podajmo desne
roke, 10 Perjazno potrdimo našo srce:
Dokler sonce bleskeče in luna
sveti,
Parjatli ostanemo mi.
54io-
(Iz Ribnice na Pohorju.)
Poslušajte, fanti, ta žalostni Bota vzela slovo
glas, Od ledig stanu,
Dva luba tovarša se ločta 5 Mi ravno od joj tako.
od nas:
5409. Neznanega zapisovavca. — Iz starejše pesmarice, ki mi jo je izročil £,. Culk (II št. 2J. Konec je iztrgan.
5410. Zapisat Lavoslav Čulk. — Iz njegove zbirke II. št, /.
20*
310 III.— III. Pesmi svatovske. 5414, 5415, 5416.
5414-
(Kranjska.)
Klobuk bom snio, slovo boum Prelepo vam zahvalimo,
uzeo : 10 Preljubi hižni oče,
Boum vas zamira prosiv, Za vsake vaše špendie,
Če sem se vam zameriv, Za vince i pogače.
Da m' boudte oprostil. - zda j ga pa pi j m0 vsak en
5 Prelepo vam zahvalimo, glaž
Preljuba hižna mati, U ime svetga Janže:
Ker ste naščm mladenču 15 Zdaj pa ostani Bog per nas, Nevesto gor zrjadili. Nam pa na srečna rajže!
n. 54i5
(Od Rogatca.)
»Zdaj bomo pa pili šentjanŽovec (za srečno rajžico, za itd.):«
Poprej ko se bom na pot podal, Zdaj ga bomo pili vsak en
Kakšnega tovarša si bom zbral ? glaž,
- „ M , . , Da bode Jezus naš tovarš.
Jezusa bom kušnu no objel,
Njega si bom za tovarša vzel. Na zdravje nas, na zdravje
vas,
5 Jezus je majhen, pa je svet, I0 Na zdravje teh, k' so poleg
V rokah derži ves voljni svet. nas !
Kter pa ne bo tega glaža špil, Pa škoda da je na sveti živ!
Živ, živ, živ,
Pa škoda, da je na sveti živ!
5416.
(Iz Frama.)
Jas s§ bQm pa na pQt podal, Jezus je majcen, pa je sv$t,
Koga si bcjm za tovarša zbral? V rcjkah dfcrži ves voljen svčt.
Tovarša uže pa izbranega Zdaj pa bQmo pili Šentjan-
imam ževec
Vsmiljenega Jezusa. 10 Vimenu svetegaŠentjanžeca:
5 Njega bom poljubil ino obj$l, Pri nas ostane večni Bog, Tega bom za tovarša vz§l. Z mencj pa gr$ Jezus gospod.
5414. Zapisal Ivan Kukuljević-Sakcinski. — Iz Vrazovega prepisa v VO. V. ij. Vraz je gotovo marsikaj tiekranjskega vtihotapil: snio = snel, boum, boudte, hižni itd.
5415. Zapisal Janez Žurman. — Iz njegovega spisa »Ženitovanje okoli Rogatca na Stajerskem* v -»Novicah« XVII, (iS$g) 30, kjer je pri verzu 2' in 4. pripisano, da se pojeta dvakrat, pa velja to gotovo tudi vseh drugih sodevih verzin, ražen zadnje stroje. Pesem se poje, preden gre ženin z nevesto na svoj dom*
5416. Zapisal Oroslav Caf. — Iz CO. II. 30.
III. — III. Pesmi svatovske. 5417, 5418, 5419.
311
5417.
(Štajerska.)
Borno pili Šentjanževca Za srečno, lehko rajžico.
Prej, ko se bom na pot poddl, Koga si bom tovarša zbral?
5 Jezusa kušnil in objćl, Njega bom za tovarša vzel.
Jezus je majcen, pa je svet, V rokah derži vesolen svet.
Jezus je vsmilenga srca, 10 Karkolj ga prosmo, vse nam
da.
V Kani je na gostiji bil, Je vodo v vince premenil.
Tud nam ga bo on piti dal, Će ga pijemo, kar je prav.
15 Napij mi, bratec, tudi ti, Naj se serce razveseli!
Ker si mi to zdravico pil, De b' se v nebesih veselil!
Zdaj nam pa daj Bog vse
povsćd 20 Prav srečno rajžo, lehek pot!
5418.
(Iz okolice konjiške.)
Zdaj pijemo šentjanževca, Da b' srečna naša pot bila. Prej ko se bom na pot podal, Koga si bom v tovarša zbral?
5 Oj Jezusa bom jaz objel In njega za tovarša vzel: Jezus je majhen, pa je svet, V rokah drži vesoljen svet.
Jezus je vsmiljenga srca, 10 Karkol' ga prosmo, vse nam
da.
e v Kani na gostiji bil, e vodo v vince spremenil.
Tud' nam ga bo on piti dal, Će pijemo ga, kar je prav. 15 Napij mi, bratec, tudi ti, Naj se srce razveseli!
Ker si mi to zdravico pil, Da b' se v nebesih veselil! Zdaj pa nam daj Bog vse-
povsod 20 Prav lahko in veselo pot !
5419-
(Iz Motnika.)
Zdaj borno pili šentjanževca, 5 On je majhen, pa je svet,
Zdaj se borno na pot podali,
V rokah derži vesolen svet. Jas ga ljubim z usega serca, Za kar ga prosim, vse mi d&.
5417. Neznanega zapisovavca. — PriobČena kot »stara pomnožena pesm*
v »Drobtinicah* I str. 210. Zapis Urše Košak od Sv. Martina na Paki se loči
po prepisu Fr. Praprotnika v tem : 2 lahko — 3 na pot] od tod — 4 bom]
Dom za — 5 kušnil] bom kušnil — 9 usmiljenga — 10 nam da] zadobimo —
12 vin spremenil — 13] Tud on ga bo pit nam dal — 18 Da.
5418. Zapisat Lovro StepiŠnik. — Iz njegove knjižice »Ženitbene ali svaibene navade in napitnice*^ 1885, št. VII (»Šentjanževa«. Poje se pri *žegno- vanfu« vina Šentjanževca na svatovščini.
5419. Zapisat GaŠpar Križni k. — Iz GK. I 37. — S temi pesmimi primerjaj št. 5346— 5365.
312
III. — III. Pesmi svatovske. 5420, 5451.
Mi ga pimo vsak en glaž, 10 De b' bil Jezus zmerom pri
nas;
I.
Pimo ga u men svetega
Šentjanža, Kadar z nam porajža:
Kir ga bo pil, De b' v gnadi bozi živel ! 15 Živ! živ! živ!
Svoje pozdravljaj, druge poznavaj.
5420.
(Vrhovska v Belih Kranjcih.)
Oj divojka, divojka, Odbijaj se od roda, Koj pena od broda. Svojo Ćačko pozdravljaj, 5 Druge čačke poznavaj ; Svojo majko pozabljaj, Druge majke poznavaj ;
Svoje bratce pozabljaj, Druge bratce poznavaj ;
10 Svoje sestre pozabljaj, Druge sestre poznavaj ! Vaša je naša divojka, Več jo je junak prevaril, Del ji je prstan na roko,
15 Del ji je krono na glavo!
Nevesta jemlje slovo.
(Od Sv. Antona v Slov. gor.)
Srečno, oča ino mati,
Jaz van morem slovo dati,
Bog van dej eno lepo
lehko noč,
Pridi Jezus na pomoč !
5 Dajte roko, liibi oča, Jaz že nemrem več od joča.
Srečno, liiba moja mati, Večni Bog naj van poplati.
Srečno, brati ino sestre, 10 Ohrante vence kak device.
Srečno, tudi sosed znani, Se si z mano sen pozvani.
Srečno, tiidi prijatelji, Bote z meno vsi veseli.
15 Srečno, v vicah strašni sili Bog se očeta [mater] smili!
Kteri kuha ino peče, Njemu se naj tako reče:
Ker gor streže, vino toči, 20 Jemu naj ne menka moči !
5420. Nezna?icga zapisovavca. — Iz VO. XVI Cl 28. V v. 15. je nam. krono pripisana varijanta venec ; verz 12. bi se pač moral glasiti: Naša je vaša divojka.
5421. Zapisal Jožef TuŠak. — Iz njegove zbirke III Verz 3. in 4. se ponavlja za vsako strofo. Zapis Jožefa Krajnca a.d Sv, Jurija na ŠČavnici (pel Fr. Zorman) se loČi v tem : 2 vam — 3 vam daj — 5 lubi — 7 luba — 8 naj vam] vam naj — 10 divice — 12 Saj si z menoj sem — 13 prijateli — 15 strašnoj — 16 očeta [mater] usmili — 19 vino] in vino.
III. — III. Pesmi svatovske. 5422, 5423.
313
n.
5422.
(Od Cerovca.)
Dnes je lep veseli den,
Ki pa je ne po voljen vsem.
Jaz pa še za eno znam, Ki se joče ćeli den:
5 Za svoje lepe mlade dni, Za svoje rdeče pantelne;
Za mizoj v koti sedi Kraj mladega ženiha.
Oča slovo jemljejo, 10 Sestre nemilo jočejo.
Mati ladice nalagajo, Brati na kola zdigajo.
»Idi, idi, moja kći, Kam 'do te pekle oči.«
15 »»Najte me, najte, oča moj, Naj Še ostanem per vas nocoj !
Po me 'do prišli s štiremi
konji, Z lepimi štiremi vranjčeki:
No me pelali v lepo ves, 20 V lepo ves godomersko.««
»Le idi, idi, moja kči, V lepo ves godomersko :
Da prideš ti nazaj domo, Ti ledek stana več ne bo!«
25 »»O joj, prejoj, kaj si zdaj
čem, Napr£ ne vem, nazaj ne
smem!««
5423.
(Iz Ilovec.)
Dnes je lep veseli den, Edna še med nami je,
Kaj je ne povoljen vsem : Ki se joče ćeli den.
542a. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. s. 2gy. V verzu drugem je ki pozneje precrtan. Prepis v VO. V. 10 se loči v tem, ne glede na naglaske: 2 Ki pa] Pa — 2 povolen — 5 svoje lepe] lepe svoje — 7 Za] Tam za — 7 sidi — 8 Kraj] Kraj lepega — 9 jemlejo — 10] Lep joj navik davlejo — 11 ladico — 12] No svetle suze takajo. Peta in šesta strofa sta pozneje pre- menila red. — 13 Idi] Idi mi — 13, 21 čl — 14 oči] tvoje oči — 16 pri . . . nicoj — 17 Po me] pa dć zutra (izprva s Štirmi) k. — 18 Ze Štiremi lepimi vr. — 19 No me p.] Odpelali me bodo — 20, 22 godemarsko. — 21 moja] ti moja — 22 lepo] lepo si — 23 pr. ti] ti prideš* — 25 joj,] joj no.
5423. Zapisal Stanko Vraz; peli Mohoričeva mati in Neža Toližarca. Verzi 14. in n — 25. so pozneje pripisani ter pozneje precrtan tudi verz 16. , 77. pa popravljen tako: Ti] Tam ti. Nad pesmijo zgoraj in na desni so v rokopisu s svinčnikom pripisani ti-le verzi:
Najte me, najte, oča moj, Kaj ta me odpelala
Naj Še ostanem per vas necoj : V lepo mi ves godemarsko,
Sutra ta prišla konjica dva, Še v lepšo mi faro margetinsko.
Tam je že prej pripisan tudi ta nacrt melodije:
Prepis v VO. V. 9 se loči, ne glede' na naglaske v tem: 2 Kaj . . . pov.]
Ki . . . povolen — 3 Ena — 5 mizoj — 6] Per lepem mladem ženini — 7 v.
zel.] zelenem venčeki — 9 jo — 14] Kam dć te pelale tvoje oči — 15 — 17
314
III. — III. Pesmi svatovske. 5424.
5 V koti za mizi sedi Poleg lepga ženiha,
V lepem venčki zelenem,
V lepih rdečih pantličih.
Mati njo darujejo, 10 Ladico nalagajo ; Oča navuk davlejo, Od nje slovo jemlejo:
»Idi, idi, moja hči, Kam te pelajo oči,
15 V lćpo ves godomersko: Gda boš prišla n'zaj domd, Ti dekličtva več ne bo!«
» »
Preljubljeni oča moj, Naj še ostanem tu nocoj : 20 Po me dć zutra prišli S štiremi konjičeci,
S štiremi konjičeci, S štirmi konji černimi. Mene glava zlo boli, 25 Per serdci veselja ni!««
54^4-
(Iz Frama.)
Dnes je en lep veseli den, Kter je po volji vsem ljudem. Jaz pa za eno dekle vem, Kir se že dnes joče ćeli den.
5 Za mizoj pri ženini sedi No se močno žalostno. drži :
V lepih rdečih pantelćih,
V lepem zelenem kranceljni.
»Zdaj so prišli tišti ljudje, 10 Kteri so tu sem povabljeni
bli. Srečno, srečno, oča moj, Srečno ostante, mati moja!
Zdaj pa jaz pojdem proč od
vas, Vsej me v ledik stani k vam
več ne bo.« 15 »»Pojdi, le pojdi, moja či, Naj še te mati kaj poduči ! «
»Srečno ostante, deklice, S katerimi smo zmirom skupaj bile;
Zdej smo pa bli pri poroki, 20 Pri sveti Ani frajhajmski.
O sveta Ana frajhajmska, Bodi ti nam dnes usmiljena! Jaz ti pa ofram ledik stan No, milostljiva Marija, tebi
ga dam!
25 Jaz še ti ofram krancelj moj, Da mi pomagaš v zakoni, Jaz še ti ofram krancelj moj, Da mi pomagaš v zakoni!«
Mati ji škrinjo nalagajo, 30 Oča ji slovo dajajo:
»»Pojdi, le pojdi, moja či, Kam te peljajo tvoje oči!««
»Naj še ostanem nocoj pri
vas, Jutri pa gremo, ko bo beli
dan!« 35 »»Vstani, le vstani, moja či, Naj še te mati kaj poduči!««
manjka. 18] Oj prelubleni o. m. — 19 tu] pri vas — 20—23] Zutra d6 po- mene prišli * S Štiremi konjici Črnimi, * No d6 me odpelali * V lepo ves gp- demarsko, * Še v lepŠo faro nedelško. — 24 Mene] Mene pa — 25 serdci] mojem srči. — Melodijo glej tudi pri Kuhaču II Št. 63 g (»Kranjska* ?); ima jo pač iz VO.
5424. Zapisa/ Oroslav Caf. — Iz CO. IV, 38 — jp.
III. — III. Pesmi svatovske. 5425, 5426, 5427, 5428.
315
m.
5425-
(Lipalja ves.)
Srečen oča, srečna mati, Kdor je z Bogom, Bog je
Srečne sestre inoj brati: z njim,
Sam Jezus je Marijin sin.
IV. 5426.
(Iz Stupnika pri Zagrebu.)
Mladenka plače rastavljajući se so sodjenom kućom i ukućanima. Svatovi pak zahvaljuju na jelu i pilu kuharicama, domaćici i družini. Na odlasku za-
pjevaju :
S Bogom, s Bogom, go- spodari I ostali stari pari, Na razstanku Bog vam plati Na nebeski svoji vrati.
V.
I.
5 »S Bogom, mila moja majko, Na put idem sada dalko, Preko brda i doline, Svomu dragu na ručice.«
5427-
(Od Koprivnice na Hrvaškem.) Pred odhodom pojć svatje pesem :
Včeraj mi, Jano, za majki- nim stolom, Za majkinim stolom, pod zelenim vencem :
A zutra mi budeš za dragoga
stolom, Za dragoga stolom pod be-
lom pećicom.
Svatje se odpravljajo. 5428.
(Iz Hlebin na Hrvaškem.)
Oj dižite se, gospon starešina I za njimi ćela kompanija, Pak idemo, kam smo nakanili. Zafalimo Marici ni majki, Koja nam je čerku ohranila I nije ji povenuti dala. — Prosil bi ju, al ju majka ne da, Ukral biju, al ju straža čuva.
Pod oblokom jablanovo drvo, 10 Pod njim stoje sodati s pu-
škami I katani s golemi sablami. Ja bi kričal kano lastavica, Morti bi se majka smilovala, Pak bi meni svoju čerku
dala.
5425. Neznanega zapisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. jjj.
5426. Zapisa/ St. Kore ni ć. — Iz ZZrJŽ. f* 13$.
5427. Zapisal R. Horvat. — Iz ZZNŽ. L itj*
5428. Zapisal dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Svatben je pač samo začetek; s koncem primerjaj št. 1394. Za Morti je v ZZNŽ. napak tiskano Mosti.
316 III.— III Pesmi svatovske. 5429, 5430, 5431, 5432.
II. 5429-
(Ziljska z Bistrice.)
Smo prišli ino poj damo, Da nie bo piskre ropaia
Mlada, Nieža, pielamo, Noj oče in mater žalila.
5
5430.
(Iz Drašič na Zilji.)
Prišli smo, spet pojdemo, Ta mvado Mojco vpelamo.
m. 5431-
(Iz Ribnice.) Wenn man die Braut nach Hause fuhrt, so wird dieses Lied gesungen:
Le berž, le berž od hiše z' no, 5 H* lejti še kopriv na bo ;
De ne bo kruha tratila Lejtas je štejla reparje (to-
In de ne bo praga blatila. larje),
Lejtas je sjala majaron, FT lejti bo pa povaje.
5432.
(Kranjska.)
Le preč, 16 preč od hiše z' De ne bo praga blatila.
njo, »Prelepo moje veselje,
De ne bo kruha tratila, 5 Ki je po vodi splavalo,
5429. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XV 41. Tiskat jo je Scheinigg v NPKS. št. 762, pisoČ v za \ in a za % in premenivši to: 4 očo in.
5430. Zapisat J. Wang. — Iz njegove zbirke II. jo.
5431. Ntznanega zapisovavca. — Iz koiedorja -»Austria oder oesterrei- chischer Universalkalender ftir das gem. Jahr 1845. Vl.Jahrg. Redact. und Bearb. Joseph Saiamon, \Vien J.P. Kaltenbeck« na str. 231 v spisu » Hochzeitsgebrauche* , kjerje tiskana v bohorićici, toda ne razločevaje s, ž, š, z in pisoČ večkrat i za j, pa s temi napakami : 2 Kruha — 5 Koprio — 7 provaje. Ta m je tudi ta- te opomnja: ^Auf dem Karst (Gdrzer Distrikt) wird bei dieser Gelegenheit auch ein Lied gesungen, und zwar von der Braut selbst. Nach dem, \vas ich davon gehdrt habe, zu schliessen, muss es alt seyn. Die Braut nimmt darin in einem klagenden Ton von ihren Altern und Gerathschaften, Kleidungsstucken etc. Abschied*.
543a. Zapisat Andrej Smol&. — Iz VO. XX. 37 a. Prešeren jo je
priredit za Cbelico, kjer pa ni izšta ; to redakcijo nahajaŠ zdaj v KastelČevem
prepisu v VO. XXI. B. Št. 2. LoČi se od zgoranjega natiska v tem, ne glede'
na naglaske: 6 fantje več] Več fantje — 7, 10, 13 Letos sim] Sim letas —
8 Bom k' letu zib'ko takala — 9, 12, 15 manjka — 10 s'jala majoran — 11 Al'
k letu še kropi v ne bom — 13 tćlarce — 19 K' leti bom] Bom k' letu —
16] Le sem, le sem, vf mati m. — Po tem prepisu jo je prepisai Vraz v VO.
V. 12 s temi premembami, ?ie glede' na naglaske: 11 kropil — 17 bom še] še
bom. Tiskana je v SPAW. I 2 s temi predrugačbami našega gorenjega natiska,
ne glede na naglaske: 9 proč . . . proč. — Verzi 6, 9, 12, 1$ — 18 manjka/o;
ostali med njim i pa so razvrščeni v tem redu: 5, 10, n, 7, 8, 13, 14 in imajo
mimo tega še te razlike: 7 fantmi — 8 letu — 8 zibalaj takala — 10 s'jala
majoran — 11 Ićtu — 13 tolarce — 14 lćtu. — Melodijo ima iz Ribnice Kuhač
v svoji zbirki IV. 126$. Glede' srednjih verzov primerjaj št. 2283 — 2286.
III. — III. Pesmi svatovske. 5433, 5434. 3 1 7
Fantje več zanj ne marajo! Lčtos sim štćla tolarje,
Letos sim s' fanti derkala, K' leti bom štćla povojce, K' leti bom zibko zibala, 15 K* leti bom štela povojce.
K' leti bom zibko zibala. Le sim, le sim, mati moja,
10 Lčtos sim sijala majeron, De vam bom še napivala,
K' leti pa še kopri v ne bom, In se od vas poslovilaU K' leti pa še kopriv ne bom.
v. 5433-
(Iz Lipalje vcsi.)
Le vun, le vun z nevestico, Da so le štengice kamnaste, Le gor na široko cestico: Da le lubca čedno vunka gre !
5434-
(Iz kanalske doline.)
Le wtin, le wun z nevviestic^ Ciewa kajža je mirnata, Z te liepe nove kajžice: Samo pieč je liesana!
5433. Neznanega zabisovavca. — Iz Scheiniggovih NPKS. št. y6o.
5434« Zapisa! Stanko Vr a z. — Iz VO. XV L C. 20 (g). Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. Št. J58 s temi premembami: 1 vun . . vun . . nevestica — 2 S . . nove — 3 Cieva.
Opomnja. Ta pesem spada očitno prvotno v ta del svatovščine, dasi jo danes pojo (ali so jo peli?) že precej, ko grejo k poroki. Vraz je na nave- denem mestu popisa/ kanalsko svatbo tako-le:
Dva snubača (prosioca) dojdu u kuću dčvojke te je zaprose od otca, pre- poručujuć mladoženju kao čoveka dobra i poštena. Onda se takojer porazgovore za imućtvo mladoženje. Ako snubači dčvojku izprose, to njoj dadu nćkoliko škudah za poruku (na roćje dati neviesti). Ako si poslč mladoženja od- misli, to ostanu novci nevšsti. Ako si nevćsta nadrugo razmisli, to ona mora novce dvostruko povratit. Pri ugovoru se takojer odredi dan, kad će poći u Terbiš ustanovljat miraza devojke. Uredi se i ovaj poso, idu k popu da jih zapiše, izpita, spovčda i tri nedčlje jednu za drugom ozove, ako nima osobite sile; gdč [to], te se mora umoliti popu, da jih na jednu nedćlju tri put ozove. Na dan vlnčanja ili zarukah ide ženin sa svoj i mi svari pred kuću neveste, gdč stanu kucati i lupati na vrata zatvorena. Onda jeden iz kuće (ponajviše staraŠina nevestin) zapita: Tko je? šta oće, da tako brezobzirno kuca i lupa? Njemu od- govori jedan izmedju mladoženjinih svatovah (običajno njegov staraŠina) : Od pri te! mi išćemu tukaj ena lisica, ki nam je k vam ujšvva. Iznutra odgovore, da je u toj kući nema, te da neka idu dalje slčdit njezin trag. Izdvora se opet kaže, da u kući biti mora, budući da trag baš u tu kuću vodi. Time otvoru, te medju svatove jednu maršavu devojku ili babu izturaju, koje starešina neće da prime, govoreći, da nije ona ista, koja jim je ušla. Tim ju vrate. DSvojka za nado- m&tenje ove poruge dobie običajno od mladoženje cvanciku ili, ako je bogat, Škudu. Tu počnu svati pčvati : (št. 5434)
Le wun, le wun z newiestic$ itd. Dok oni pčvaju, izruči se njim neviesta, koja bi slčdeće pčvati imela; nu mčsto nje pevaju njezini svatovi: (št. 5435)
Čajte, čajte, svatiči itd. Medju pžvanjem razdćli nevesta sa družicami kite (ili rubce?) izmedju svatova, koji š njom ovako nakitjeni u carkvu podju. Poslč mise jih pop poruči (venča),
318 HI« — IH« Pesmi svatovske. 5435, 5436.
Nevesta svatom izročena.
I. 5435-
(Kanalsko.)
Ćajte, čajte, svatiči, T3. star^ moj^ briteka,
Jaz sen še neki pazabivva: Da bon oblice dčrnkawa.
II. 5436.
(Iz Podzemlja.)
Ko Škrinjo nalože, prinese nevestin oče še nekaj vina, katero pri vozu spijć, potem pa zacvilijo gosli, zabuči bas, a svatje za poj ej o:
Mamica, mamica, Nikdar več, nikdar več
Ruho vam peljamo, Nazaj ga ne damo.
Po venčanju uzme starešina oku vina, koju je donio i na oltar postavio te ga natočio, ponudi svatovom, dok se izpije. Po venčanju se ide odmah u karčmu pit i rajat (tancat). Svat (drug) odmah okruži svojom sabljom rajište, načini na njem tri križa, govoreći »Bog nam daj en dober raj!« Parvi raj ide svatu s nevestom. Otancajući triput izruči je drugomu svatu, te ona mora sa svakim tri put u okrog protancati. Raj traje obično do oko četiri sata, u koje'vreme svati krenu kući nevesti na ručak. Tu se jede. Znameniti je red, koj izmedju svatovah vlada. Svaki naime svat imade uza se po jednu žensku glavu, koju valja da liepo dvori, jestvine na tanjir, koj obojici služi, metje i reže. Žene si tu iz dvornosti ne smedu same rčzati, niti mnogo jesti, nego se tako držati, da se njim mora uviek nuditi. Ruča se obično dva sata. Za tim svat, koj opet počne raj, dodje po nevestu, govoreć onim, koj už nju sede: »Dajte mi z vaš$ roža, rajat!« A oni odgovore: »Mi bi vam ja dali, pa ste malo preslabi ledje, bi se znala našej rože kakoršna nesrieča pergoditi z vam i«. A svat kaže: »Ako nam ne verjamete, pa vam damo poroćjo (jemstvo)«. Te donesu oku vina na stol, pitajući: Je- li to dosta? Ako odgovore, da jest, to se nevesta svatu izruči. Ako nije, to svat donese vedricu vode, te darži jednom rukom svoju prevaru, a drugom ruku nevćstu, prevede ju preko stola na rajište. Otancajući opet š njom triput u okrug, predade ju drugomu svatu, te opčt ne- vćsta sa svimi mora protancati svati, Što traje obično do oko ponoći. Onda dolazi opet svat, uhvati nevestu za ruku, te š njom uteče u kuću mladoženjinu, gde joj izvuče cipelje sa nogavrcami i u postelju spremi. Za tu službu dobil obično cvanciku, pri bogatoj svatbi škudu. Poslć toga se vrati opet k ostalim svatom u kuću ne veste, gdč se još sveudilj tanca i peva do oko tri-četiri satih u jutro. Onda se digne i mladoženja sa svati svojoj kući, gde uleže, a svat sa momcima stade pred kućom pevati:
Dober večer, lubca mo. (Glej spo da//)
DopčvavŠi pesan ovu, zaištu momci od mladoženje, ne bi-li jim šta platio te njim nagradio, Što su mu tako liepo pevali. Obično i mladoženja plati. Ako ne plati, to svat sa momci navali u kuću te ugrabe što god, — ako se ikako može — isto uzglavlje izpod njegove i nevestine glave, s kojim grabežem odmah odtarče karČmi te ga tamo zapiju. Razumi se, da mladoženja sutradan plati ono šta su popili, te time opet resi svoj kobni uzglavnik.
Tako se proslavlja svatba, kad si mladoženja sabere nevestu iz svoga sela. Ma ako ju vodi iz kojeg drugog sela, to se nakupe momci onog sela, te načinivši verigu od koječesa i povivši ju ru žarni (čim oće da kažu, da žale za njom), prepnu ju preko puta, kud ju svati iz sela vode. Tu opet mladoženja mora platiti, da ga propuste, i tako rekuć izkupiti svoju ženu od momakah tudjeg sela, koj običaj malo ne kod svih gornjih Ilirah vlada.
5435. Zapisat Stanko Vraz. — Iz VO. XVI C. 20 (9). Natisnil jo je Scheinigg v NpKS. št. 759 s temi razlikami: 2 sem . . . pozabiva — 3] Ta staro mojo britlico — 4 bom . . . drnkava. Glej prejšnjo šlevilko.
543 6 - Zapisa/ Janko Barle. — Iz »Letopisa slov. Matice* 1889 str. 72 v spisu » Ženiivanjski običaji Belih Kranjccv*.
III.— III. Pesmi svatovske. 5437, 5438, 5439, 5440. 319
5 Lahko noč, lahko noč, Z vami Bog, z vami Bog,
Draga braca moja, Z nami pa Marija!
5437-
(Iz Podzemlja.) Kadar nevesto peljajo v ženinovo hišo, pojejo svati to pesemco: Mamica, mamica, Nigdar več, nikdar več
Hčerko vam peljamo, Nazaj vam ne damo.
Ko vodijo nevesto na ženino v dom. 1. 5438.
(Od Koprivnice na Hrvaškem.)
Ko odidejo svatje z dvora, pojo po poti do ženinove hiše:
Laku noć, laku noć, Da idemo bolje
Naši stari majka, U drugoga dvore.
Prelepa vam hvala 10 Tamo njegva majka
Za Janicu devojku! Redom stole redi:
tt •*• 1**1 Na stolove svilene stolniake,
5 Hajćl, kočiš, konje, vr a stnlnialrP «r*hr,>n,> \on_
Svi katani svoje,
A ti Martin, SVOJe, - bntnm nn.lafn. lm™
Na stolnjake srebrene tan- jure, Na tanjure pozlatne kupice.
n. 5439-
(Iz Krivoglavic v Belih kranjcih.)
Rasti, rasti, trava deteljina! 5 Daleč jim je iti, na daleke Žele sojo premlade divojke. pote:
Kaj nažele, 'se pred konjce Ćez tri gore, gore so visoke,
dele : Da ne more jelen preskakati ;
»Naj le jedo konjci moj'ga Ćez tri vode, vode so široke.
brata, Da ne more riba preplavati.«
5440.
(Iz Podzemlja.)
Rasti, rasti, trava deteljina, 5 Zdaj pojdete na daljne pote: Žela bo te dekle gizdava, Čez tri gore, gore so visoke,
Kaj nažela, to pred konjce Da ne more ptica preleteti ;
dala : Čez tri vode, vode so globoke,
»Jejte,jejte, mojgabratca konjci, Da ne more riba preplavati.
5437. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegove zbirke, Natisnil jo je v »Letopisu slov. Matice* i88g y str. 80 s to razliko: 3 Nikdar . . . nikdar — 4 Nazaj je ne damo . . . Enako jo je natisnil tudi v »Dom in Svetm VI/I. (i8g$) na platnicah 1$. št. (3).
5438. Zapisa/ R. Horvat. — Iz ZZNZ. I. iyj.
5439. Zapisa/ Janko Barle. — Iz njegovega rokopisa.
5440. Zapisa/ J. Barle. — Iz njegovega rokopisa. Natisck v »Let. s/ov. -Matice*- i88g. str. 81 se loči v tem: 1 bu te] te bo — 5] Pojdete na daleke pote* — Natisek v »Dom in Svetu* VII. (i8g4) na p/atnicah 22 št. (1) pa v tem: 2 bo te d.] te bo dekla — 5] Pojdete na daljnje p. — 8 vćde. G/ej po- dobno tudi zgoraj v črnomaljskem ko/u (št. 5201 J.
320 HI' — HI- Pesmi svatovske. 5441, 5442.
544i-
(Od Ilovec.)
Pite, jete, — mojga bratca konji, Te mo cveli — v deveto deželo, Tam mo najšli — mojo drago ljubo. Zlatim srpom — detelo je žela, 5 Kaj nažela, — vse konjicom dala.
Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo.
Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo.
Kaj na rokah? — Prstani leskečejo.
Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo.
10 Kaj na hrbti? — Suknjica šćmoče.
5442.
(Z Murskega polja.)
Pite, jete, — mojga bratca konji, Jete, jete, — tem vam več nažela Z zlatim srpom, — z belima rokama. Te te tekli — v štajarsko deželo, 5 Tam te najšli — mojga bratca ljubo: Z zlatim perjom — dvorišče zmetala. Žolta svila — po dvori plaheče, Na šinjaki — grole se leščijo.
5441. Zapisa l Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. K. 26 (?8), kjer je pisana tako, kakor se po/e, to je: Prva polovica verza do cezure, zgoraj zaznamovane s crto, se ponavlja, za n/o pride druga polovica, za to Hm, hm, ja, ja in še enkrat druga polovica, tako da ima vsaki verz tole obliko :
Pite, jete, pite, jete, Hm, hm, ja, ja,
Mojga bratca konji, Mojga bratca konji.
Vraz j je prepisal v VO. I $4 s temi predrugačbami : 1 mojega — 3 mojo drago] mojega bratca — 4, 5 manjka — 8 leskečejo] svetlijo (izprva leskečejo) — 9 Š. b.J Solnjiči leščijo — 10 Šomoče (Lj. Šumoče). Po tem prepisu jo je Vraz natisnil v NPI. str. 103 — 104 s temi premembami, ne glede' na naglaske: 2 cveli] tekli — 3 liibo — 10 herbti . . šoraćče. Melodijo ima Kuhač (najbrz iz VO., glej spadaj številko $443) v LII. zvezku št. goj, kjer je pesem pona- tisnjena iz NPl. z nastopno vred.
544a. Zapisat St. Vraz. — Iz VO. XIX. K., pisana poleg prejšnje tako, da je verz prvi obema enak; verzi 2 — 5 so pisani s svinčnikom, 6 — 8 s crnilom. Pesem je pisana, kakor se poje, (glej prejšn/o številko). Nalisnil jo je Vraz v NPL 104 — 105 (-»Slovenka*) s temi predrugačbami, ne glede na naglasna znamenja in er za zlogotvorni r: 1, 2] Minka žela — dćtelino travo — 3 bćlimi rokami. Za 3. sta vtaknjena ta dva: Kaj nažela, — vse konjicom dala: * ^Pite, jete, — mojga bratca konji — 4 Štajarsko] deveto — 5 liibo — 6—8] Žuta svila — po dvori plaheče; * Z zlatim perjem — Dvorišče pometa. * Kaj na glavi? — Pantelni plehečejo. Za tem stoji opomnja: -»Dalje se poje ko perva pred njb«.
III. — III. Pesmi svatovske. 5443, 5444.
321
5443-
(Od Cerovca.)
Marko skače — po zelenoj travi, V roki nosi — sedem žoltih zlati: To de njemi — za ženico dati.
Pite, jete, — mojga bratca konji, 5 Te mo tekli — v deveto deželo.
Tam mo najšli — > gizdavo deklico.
Pisala je — žoltim zlatim perom,
Žoltim perom, — milima rokama.
»Dajte mi jo, — moja draga mati!« 10 »»Ne dam ti je, — kurvin sin bradasti!
Njoj na glavi — pantelni plehtajo.
Kaj na nadrah? — Iglice žvinglajo.
Kaj na rokah? — Prstani leskečejo.
Kaj na nogah? — Šolnjeci brnijo. 15 Kaj na hrbti? — Suknjica šomoće.««
5444-
(Iz Zamladin,ca.)
Gole polje, sama detelina, Nju mi ženje gizdava divojka, Kaj nažela, 'se pod konje dela: »Pite, ječte, mega bratca konji, 5 Ar budete dalko putuvali : Čez toj polje, polje je široko, Čez tri gore, gore su visoke, Čez tri vode, vode su gliboke!«
5443. Zapisa/ Stanko Vraz. — Iz VO. XIX. N. 46 (g8J, kjer je iz- pisana samo do u. verza ter je povedano: » Dalje se peje ko pesem z jednako, vizo in jednakega zav jetka No. 7#«. Tudi ta je pisana tako, iakor se besede v
petju ponavljajo, glej Številko $441 : Pri zgoranji je pripisan ta-le melodije nacrt:
x
■4
0-1-0-
fc£=y
p
33
ffiHgggE
t
Vrazjo je natisnil v NPL ig6 — ig8 s temi predmgačbami, ne glede na naglaske: 2 žutih — 4 jejte . . . mojega — 6 deklico] divojko — 7 z žutim — 8] Z zlatim perom — z milimi rokami — 11] Kaj na glavi? — Pantelni plehtajo. Za tem stoji opomnja: * Dalje ka kor v pesni Slovenka' str 104* (t. j. naša Št. 5442). Prim. enako se začenjajočo pesem (samo 1. v.) tudiv Kocijancičevi zbirki. 5444. Zapisa! Jožef pl. Šatrak. — Priobčil Mat. Valjavec v *Slov. Glasniku* 1866. str. 404. » Kadar se poje, pojo se od vsake vrste šliri slovke po dvakrat, za tim pride druga polovica, ki se tudi ponavlja, toda s predstav- ljenim ojoj, n. pr.: Gole polje, gole polje,
Sama detelina,
Ojoj, sama detelina.«
322
III. — III. Pesmi svatovske. 5445, 5446.
5445-
(Iz Zagorja na Hrvaškem.)
Oj Jelena, jabuka zelena ! Nju zarasla trava deteljina. Nju mi žanjugizdavedevojke, Gizdave devojke zlatmi srpi, 5 Kar nažanju, sve pod konje
denu:
» Jete, pite, m6ga bratca konji ! Jer mi čete dalko putovati: Cez tri gore, gore su visoke, Čez tri vode, vode su duboke, 10 Gde ne mogu ribe preplivati, Neg' da bi ju konji preja-
hali!«
5446.
(Iz Vrbovca.)
Rasla mi je trava detelina, Nju mi žela gizdava dčvojka, Kaj nažela, se pod kojnke
dčla: »Pite, ječte, mega brata
kojnki, 5 Ar pojdemo na daleke pote : Ćes tri pola, pola su široka, Da je nemre z očmi pre- gledati, Nč da bije konji prejahali!«
Rasla mi je trava detelina, 10 Nju mi žela gizdava dčvojka,
Kaj nažela, se pod kojnke
dčla:
»Pite, ječte, mega brata
kojnki,
Ar pojdemo na daleke pote,
Čes tri gore, gore su visoke, 15 Da je nemre ftica preleteti,
Nč da bi je konji prejahali !«
Rasla mi je trava detelina, Nju mi žela gizdava dčvojka, Kaj nažela, se pod kojnke
dčla: 20 »Pite, ječte, mega brata
kojnki, Ar pojdemo na daleke pote : Čes tri moste, mosti su ši- roki, Ka' je nemre kolo preigrati, Nč da bi je konji prejahali!«
25 Rasla mi je trava detelina, Nju mi žela gizdava dčvojka, Kaj nažela, se pod kojnke
dčla: »Pite, ječte, mega brata
kojnki, Ar pojdemo na daleke pote :
30 Čes tri vode, vode su gliboke, Ka' je nemre riba preplivati, Nč da bi je konji prejahali!«
5445. Zapisat A. Kos. — Iz »Slov. Glasnika* I (i8$8) 8j.
5446. Zapisat Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. I. 15 — 16; »se = vse ; ka' je = kaj je (j u obće ne čuje se, ako iza njega j sliedij«. Melodijo glejpri Kn- haču III št. grč. »Mosti su Široki, ka je nemre kolo preigrati :c most je bit v prejšnjih dobah rajališče in veselišće sploh, in ga večkral v to rabljenega nahajamo tudi 7) nar. poeziji drugih narodov, prim. poljski krakoiviak : W Krakovvie na mošcie Niemcv tanccwali, Polak \v^sem ruszyl, Niemcy uciekali, ali francosko Sur le pont d' Avignon Tout le monde y danse en rond. Prim. dalje Kohler, Kleinerc Schriften I v crtici »Die Bn'icke itd.*
III. — III. Pesmi svatovske. 5447, 5448, 5449. 323
m. 5447-
(Iz Zilske doline.)
V Ceblovci lčpo pavkajo, Da se bode zemla tresua
V Suobenjan Graci tudej. sin rajtarška bandera ! Le piskejte, le pavkejte,
IV. 5448-
(Iz Hlebin na Hrvaškem.)
»Sprevodi me, Gjuro, do dvora mojega!« »»Kak bi te sprevodil? ne poznam ti dvora!«« »Moje ti je dvore lehko upoznati: Moji su ti dvori lepo ogradjeni, 5 Lepo ogradjeni, s perom pometeni. U mojem su dvoru tri grma bušpana, Pod svakojim grmom tićek i slavićek. Prvi zapopeva u večerno doba, Dok su se dva dragi za stol posadjali. 10 Drugi zapopeva u polnoćno doba,
Dok su se dva dragi skupa spat spravljali. Tretji zapopeva u zoricu belu, Dok su se dva dragi gore ustajali.«
5449.
(Iz Virja.)
»Sprevod mene, draga, do dvora mojega.«
»»Kak bi te sprevala, da ti za nje neznam!««
»Moje je dvorove lako poznavati:
Moji su dvorovi liepo ogradjeni, 5 Liepo ogradjeni smiljkom i bosiljkom ;
U mojemu dvoru tri grma brušpana,
Na svakojem sedi tiček i slaviček.
Prvi zapopeva na večernu dobu,
Kada se dva draga k večeri spravljaju ; 10 Drugi zapopeva na devetu vuru,
Kada se dva dra%a na sanak spravljaju ;
Treći zapopeva pred bielu zoricu,
Kada se dva draga skup se razastaju,
Skupa razastaju, konja obsedlaju: 15 Pojdi, dragi, pojdi, a natrag mi dojdi!«
5447. Zapisa/ Mat. Maja r. — Iz njegovega rokopisa v VO. XIII. 4$. Vraz jo je preptsal v VO. XV. 51, s temi premembami: 1 liepo — 2 Slovvenjan
Gradci — 4 tresla. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. j6i s temi premembami zgoranjega natiska: 1 Celovci liepo — 2 Svovenjan Gradci — 4 tresva.
5448. Zapisa/ dr. M. Medjimorec. — Iz ZZNŽ. L 192.
5449. Zapisa/ Fr. Kuhač. — Iz njegove zbirke IV. št. 1262 (z me/odijo).
324 III. — III. Pesmi svatovske. 5450, 5451, 5452.
?
545°-
(Iz Goričan v Medžimurju.)
Večerek si pojdem po svilnoga robca, Kaj ga nosio bodem, kaj jo video bodem ! »Sprevadjaj me, mila, do mojega dvora!« »»Bi te sprevadjala, da b' za dvore znala.«« 5 »Za moje ti dvore saki znati more: Moji so ti dvori smiljki nakinčeni, Moji so ti dvori sipki ograjeni. Posred dvora raso tri grmi pušpanja, Vu njih mi pak sede tri beli golobi. 10 Prvi zapopevne večer: dober večer! Drugi zapopevne v noči o povnoči, Trejti zapopevne: Bog dej dobro jutro!«
v. 5451-
(Jarki pri Toplicah na Hrvaškem.)
Pelamo divojku s kralevoga dvora, S kralevoga dvora, s pisanoga grada, Tenku ter visoku kakti konoplicu, Beloga jobraza kakti labudicu, 5 Čerlenoga lica kakti jagodicu, Visokoga čela, vsikdar je vesela. Lipo černo gledi kakti terninica, Tenko gerlo ima kakti golubica, Lipo tenko speva kakti lastavica, 10 Gospodskoga roda, drobnoga pohoda, Drobnoga pohoda kakti prepelička.
VI. 5452.
(Iz Vrbovca.) .
Bčla vila grad gradila, Ondč vila čer udaje;
Grad gradila, dvoja troja 5 Koja vrata od škrleta svčtla,
vrata: Ondč sedi kum i kuma:
Prva vrata od škrleta svčtla, A ja mlada i rumena,
Druga vrata od bčloga platna, Sednem svekru na kolena,
5 Trejta vrata od suhoga zlata. Pa me uči kano dčte:
Koja vrata od suhoga zlata, 15 »Maro, Maro, kada pojdeš
Ondč vila sina ženi; Doma tvojoj staroj majki,
Koja vrata od bčloga platna, Zavi glavu u maramu.
5450. Zapisa/ Bally. — PriobČil Mat. Valjavec v »Slov. Glasniku* 1864 str. gy (2).
5451. Zapisal Ivan Kukuljević. — Iz njegovih > Pesmi* 241 (1). 545 2 - Zapisal Rik. Ferd. Plohi. — Iz njegovih HNP. L 31—32.
IH.— III. Pesmi svatovske. 5453, 5454, 5455.
325
Kada dojdeš tvojoj majki, Izvi glavu iz marame. 20 Svaki bude onda rekel:
Čije ovo žarko sunce? Srečna kuca, gdč je ona, In on junak, za kojim je!«
VII.
5453-
(Zbelavska iz varažd. iup.)
Smiljkom gora jograjena, Jedna vratca jostavlena, Na ka Gjura svatske spravlja. Naspravil je dosta vnogo, 5 Dosta vnogo sedemdeset, Samo fali podsnehalka. Hodi Gjuro k nevestici : »Hod', nevesta, v podsne-
halstvo!« »Nejdem verek, moj deverek ! ioNaj ti ide moja ćerka, Moja čerka, ma Dorica.
Lipu smo ju navučali, Jišće lipše jodpravlali: Ne bodi se jo gledala,
15 Da pojdete vi čez goru.« Nije Doro ni marala, Je si Dora jogledala. »Doro moja, čerko moja! Ne bodi se rezkrivala,
20 Da pojdete vi čez polje!« Nije Doro ni marala, Je se Dora razkrivala.
VIII.
5454-
(Zbelavska iz varažd. žup.)
Lipo je polje pogledati, Veliko je, široko je, Kud junaci redom jašu, Redom jašu, redom mašu. 5 Med njimi je mlada gospa, Mlada gospa ta nevesta.
»Hoj deverek, dobro moje ! Štela bi te darovati, Da bi bila bliže tebe.« 10 »»Kaj za darek,hoj nevesta?«« »Darek, darek zlat perstenek, Zlat perstenek s desne roke.«
IX.
5455-
(Iz Poljan od Kolpe.)
Tri mi se gradi belijo, Troji se svati zbirajo.
V pervem se konji kujejo,
V drugem se sablje svitlajo, 5 V tretjem se na put sprav-
ljajo Po lepo Anko devojko. Kada so po njo jahali, Ljudi so dine sadili; Kada se z Anko vračajo, 10 Dine se zrele trgajo,
Na konja jih Anki metajo. Anka se milo plakala, Dine pod konja hitala. Tišila jo je svekarva:
15 »Muči, premuči, snašica, Tako so z mano delali, Vendar sem dobra včakala: Devetim zetom punica, Devetim snaham svekarva,
20 Devćtim gradom grofica!«
5453. Zapisat Ivan Kuk ulje v i ć. — Iz njegovih »Pesmi* str. 242. Vv,2i je napak tiskano morala. 9 verek iz vere vsled naslombe na deverek.
5454. Zapisat Ivan Kukuljević. — Iz njegovih * Pesmi* str. 241—2 (2/.
5455. Zapisat Marko Kobe. — Iz *Novic« X. (1852). 241.
326 III.— III. Pesmi svatovske. 5456, 5457, 5458, 5459.
X. 5456-
(Od Koprivnice na Hrvaškem.) Ko pridejo svatje z nevesto na ženinov dom, pojo:
Otvarajte nam vrata, Jednu golubicu.
Naši stari majka! Golubu je ime
Mi vam pelamo Oj Martin, Martine,
Dva bela goluba: Golubici ime
5 Jednoga goluba, 10 Oj Jano, Janice!
xi. 5457-
(Iz Stupnika pri Zagrebu.) Kad su već svatovi blizu kuće mladenčeve, zapjevaju:
Veseli se, stara mila majko: Peljamo ti levku lekoticu, Lekoticu, mevku posteljicu!
xii. 545 8 -
(Iz kanalske doline.)
Dober večer, lubca mo! »Jžizsempostwawapostelc^—
»Sam Bueh te sprimi, lubi Da je ja!
moj!« Ti pa si puebič lubi moj,
Kak si postwawa, lubca m&, Da veld!«
Kak si postwawa postelc^, 10 Wohka noć ti, lubca mć, 5 Da me pa riba swamica? Le zdrawa lieži, karbown£!
Bosman. 5459
(Štajerska.)
Drugi dan gostovanske kuharce že zgodaj klopoćevo župo kuhajo, in po zajutreku začnejo igre. Zovćin je ravnatelj vseh iger. Lovijo tate in jih pripe- Ijajo pred sodnika, nesejo v procesii bosman od nevestnega doma v hišo ženina, kjer je drugi dan gostija.
Bosman je pogača v podobi deteta, na kteri je videti ceio gospodarstvo, malih babik, petelinČkov, kravičk itd. Oče starešina bosman prej, kakor mlada žena spat gre, med godbo in pesmami nevesti v krilo položi. Ženski spol peva:
5456. Zapisa/ R. Horvat. — Iz ZZNŽ. I. 777.
5457« Zapisal St. Koren i ć. — Iz ZZNŽ. I. 135. Levak = lehak; le- kotica = .mladenka, ki bo ola/Šavala materi opravila ; mevak ,mehak*.
5458. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XVI. C.slr.io—n. Natisnil jo je Scheinigg v NPKS. št. 776, s temi predrugačbami, tie glede' na v za w: 5, 6 postelco — 7 je] ja — 10 Vehko nueč. Primerjaj popis kanalske svatbe zgoraj pod št. 5434.
5459. Zapisal D. Trstenjak. — Iz spisa »Slovenske humoreske*: »Go- stovanje v Verbovcu* v »Novicah* XVI. (1858) 141. Tudi Kajkavci poznajo bocman ,hljeb od šenićnih isjevica (pomija, mekinja), koje dobro nijesu isijane, njim se hrane siromašniji' (Zbornik za nar. živ. I. 100; gl. tudi Vukov stovar; r. bosman itd. — Zapis gorenje pesmi je dala JoL Krajncu tudi M. Vrbnjak;
III. — III. Pesmi svatovske. 5460, 5461. 327
Darujemo ti bosman, Da bi ti dobila .
Zakona izgled, Ljubeznih deklet!
Da bi bila srečna Darujemo ti bosman,
Dosti, dosti let! 10 Zakona izgled,
5 Darujemo ti bosman, Da bi v njem le pila
Zakona izgled, Sami sladki med!
Mlada žena vzame bosman in ga svojemu možu da; možaki pojejo:
Darujemo ti bosman, Darujemo ti bosman,
Zakona izgled, Zakona izgled,
15 Da bi bil ti srečen Da bi bile polne
Še ko stari ded! Parma in(o) klet:
Darujemo ti bosman, 25 Da bi veselili Zakona izgled, Se drugokrat pa vsi,
Da bi skoro prišla Dobre volje bili
20 Na tvoj'ga brata red! V toti hišici!
Bosman vzeme mladi mož in ga položi na mizo. Babičke hvalijo umetnost kuharce, otroci pa sline cedijo po njem in željno Čakajo časa, kadar se bode razrezal in med gosti razdelil.
Ko se odpravljajo spat. 5460.
(Iz Hlebin na Hrvaškem.)
Hajda spat, hajda spat, koji ste pospani! Ja nejdem, ja nejdem, ja nisem pospana. Ja si bom, ja si bom dragoga čakala: Meni on, meni on — lepi dar donese: 5 Lepi dar, lepi dar, svilenoga rupca.
Kadar nevesti venec z glave jemljejo.
546i.
(Od Cerovca.)
O ti mlada sneha, 5 »Srečno, oča, mati,
Z glave venec vzemi, Bog Vam lepo plati.
Bogi no Mariji Kaj ste me zredili,
Ga za ofer deni. V zakon sprevodili!«
lo$k se samo v tem : 8 Liibezni detet — 20 varijanta tvojga brata je tu tudi: tvojo sestro — 15 veseli (pač pomota) — 26 Še. Iz ieh razlik je oČitno, da to ni nov zapis, ampak samo prepis. (Glej tudi Pa jek, Crtice 61). — - Klopočeva župa se veli po nemški ,Klachelsuppe = saure Bruhe mit Klachelfleisch (Fleisch vom Kopfe und den Stelzen [\Vadschinken] des Schvveins) 1 (Ungcr-Khull 389). Netnška beseda je najbrz slovanska: klakol-L.
5460. Zapisat dr. M. Med jimorec. — Iz ZZNŽ. I. 193. Prim. Št. 1760.
5461. Zapisa/ St. Vraz. — Iz VO. XIX. b. 74 (ijj = 180). Vraz jo je prepisa! vnovič v VO. V. 23 s temi predrugačbami : 2 Venec z glave vz. — 4 za] na.
328
III. — III. Pesmi svatovske. 5462, 5463.
I.
Pri razpletanju. 5462.
(Od Cerovca.)
Prelepi moji pantelni, Necoj te vi zapuščeni, O polnoči zapuščeni, Nikdar vas več nfem nosila!
5 Prelep leščeči venček moj, Necoj boš ti zapuščeni, O polnoči zapuščeni, Nikdar te več n&m nosila!
Prelepa moja djundjparte, 10 Necoj boš ti zapuščena,
O polnoči zapuščena, Nikdar te več nfem nosila.
Prelep moj neoženjen stan, Necoj sim te zapustila, 15 O polnoči zapustila,
Nikdar te već ne bom mela.
Prelepi moj beli šinjak, Nicoj boš ti obinjeni; Preljubo mojo ličice, 20 Necoj še boš ti kušjeno!
II.
5463-
(Štajerska.)
Po poroki zadnji večer, preden svatje ali povabljeni preč gredo, odvza- mejo nevesti njeno nevestno lepotičje, njeni venec, pangeljce, puŠeljce itd. Pri tem se tako reče ali zapoje:
O moj lepi ledik stan, Jez te moram zapustiti,
Ki te ljubi Jezus sam : V sveti zakon zdaj stopiti.
546a. Zapisal St. Vraz. — Iz VO. XIX. M. 89, kjer je pripisan ta-le melodije nacrt:
m
&
X
^ili=
•^F~
3
iHi
■0-
Za verzotn 18. in 22, je puščeno praznega prostora za dva verza. Vraz je pre- pisa! pesem vnovič v VO. V 24 s temi predrugačbami : 2, 6, 10 Nicoj — 4 vas več] več vas — 9 moja dj.] ti džundž partica. Konec slove tako-le;
Prelepi šinjak beli ti, Nocoj boš ti obinjani: Negda obinjen od lubega, 20 Nicoj pa od mladega ženiha.
Prelubo lico romeno, Nicoj boš ti še kušnjeno: Kušnjeno nekda od lubega,
25 Prelube souzne crne oči, Necoj te kušnjene vi.
S Bogom lep moj ledik stan, Necoj še boš mi ti od&n, Za zakon bom te odala, 30 Nikdar te več ne bom mela !
Nicoj p&š od ženiha mladega. *
Iz tek verzov, očividno narejenih v Vrazovi fabriki (pri dvovtstični strofi Vraz Še ni Sit prav gotov, kaj naj bi napisat; izj>rva stoji kot drngi pa pre- crtani verz: Najte se se več jokati, kot tretji tudi precrtani: kušnjene bot ...) je vnovič prejasno dokazano, kako samovoljno je ravnal z narodno pesmijo tudi Vraz. — Melodijo ima, pač iz VO. r tudi Kuhač I. št. 260.
5463. Zapisal S(lemenik). — Iz »Novic« XVII. (i8$y) yy, ?8 v spisu » Kadar nevesta slovo je mije«- k fer je, kdkor vse dotičnega zapisovavca, po nje- govi izjavi -»nekoliko« popravljena, po moji misli pak zelo zelo.
Opomnja. Na Štajerske m se poje še druga pesem, ki jo je objavil naj- prej v y>t)robtinicah* II. 247 P. E. Zagore in pa iz Limbuša (Lembaha) Pajek
III. — III. Pesmi svatovske. 5463.
329
5 Dokler sem še dekle b'la, Sem po polji rajala, Sem se z drugim veselila, Lepe vence naredila.
Rožice so mi cvetle 10 In veselje delale,
Ki sem šla po zelenjavi V svoji nedolžnosti pravi.
Ko sem šla tam pod gor6, Ptičice lepo pojć, 15 Mali tiček al slaviček Je imel največ' glasiček.
Sem hodila za vodć, Ribice tam plavajo, To je mene veselilo 20 In serce se je obudilo:
Kam to prejde, kam to gre? Kje so moje zdaj želje? Kaj me hoće veseliti? Kam se hočem oberniti?
25 Za vodo in za gorć Ptice meni ne pojć:
Vse se je že spremenilo In veselje je menilo.
Zdaj pa moje portice, 30 Ki ste mene lišpale,
Zdaj vas moram proč oddati, Nikdar več na glavo djati.
Lepi moji pangelci, Ki ste lepe farbe b'li, 35 Prav zeleni in rudeči, Meni ste b'li dopadeči:
Zdaj vas moram spremenit', In plave zdaj nosit' : Kak se naglo to spremina, 40 Rudečina in plavina !
O sreberni venec moj, Jaz te denem proč nocoj : S tabo sem se lepotila, Nič več te ne bom nosila!
45 Lepi moji pušeljci, Ki ste mene lišpali, Meni ste lepo disali, Zdaj so vas od mene djali.
v » Crtkah* 2J2; Če je bila morda kedaj narodna, odvzet ji je zdaj narodni duh popolnoma in temeljito. Zdi se mi, da sta zadnja zgoraj natisnjena in ta potekli iz istega vira, vkljub različnemu merilu. Zato objavljam nje prvi na- tisek iz » Drootinic* tu spodaj.
(Štajerska.)
Razpletite mi portice,
DekliŠki stan jaz zapustim, Bogu, Mariji izroČim: Bogu zahvalim lepo se, Ki srečno je ohranil me.
5 Dozdaj sim dekle svoja b'la, In lehko sim prepevala, Sim tergala si rožice, Ki so družice moje b'le.
- Po logi so prepevale 10 Mi ljube, drobne ptičice, Mi dobro srečo vošila Je tud prijazna gerlica.
Po bistri vodi plavale So memo mene ribice; 15 Pozdravlale so me z glavo Ker bila sim dekle mlado.
Pa kako hitro memo je Veselje odletelo vse; Tud rožce se osule so, 20 Ki mlade leta venčajo.
Ki so dekleta lepšale;
Ne smem jih žena več nosit\
Na vselj jih moram zapustit'.
25 Prelepi moji pankelci Zeleni ino pisani, Na vselej vas zdaj zapustim In pečo zakonsko dobim.
Oj drag srebern venec moj, 30 Iz glave denem te nicoj; Le samo to tolaži me, De nisem prej zgubila te.
Zdaj denem pušelce na stran; Ker stopla sim v zakonski stan; 35 Veselje moje bili ste,
V prihodno niste več za me.
Sim bila sreČna deklica, Bom tudi žena zakonska. Vsa volji božji se podam, 40 In zakona me ne bo sram.
330
IH. — III. Pesrai svatovske. 5464, 5465.
Lepa porta, venec moj, Zdaj veselje je že proč,
50 Proč je z vama že nocoj : Kdo mi hoče kaj pomoć?
Pangeljc, pušeljc ni za mene, 55 Nikdar več ne bom vesela. Zdaj se štejem že med žene. Dokler bom na svet' živela! Ko se pesem dokonča, se nevesfi peča in klobuk na glavo dene v zna- menje, da je zdaj v zakonskem stanu, da mora pokrita hoditi.
III.
5464-
(Iz Večeslavec v Prekmurcih.)
Draga moja obcida,
Zdaj ti slednji dar davam:
Zdaj pri etom stoli
Korina v taleri 5 Na divojstvi.
Parta mi je džiindžavna Kraj od mene loučena:
Moja duga kita,
Z pantelni povita, 10 Me ostavim.
Glavo mi nagiblejo,
Na ženski spoul por&vnajo:
Oj oj žalost meni,
Etii v kraj oditi 15 Od ti ludi.
Mouž se na me ozori,
Nemrem si zebrati, Morem dobra biti 20 Po soj sili.
Z Bogom oča, mati, Z Bogom sestre, brati 25 Moji lubleni!
Z Bogom, z Bogom, staršina, Družbanova korina,
Z Bogom, posnejalja,
Ti moja svatbica 30 Liiblena !
Dobra pa že već ne vejm, Lagojo saki den zvejm :
Zvonćene iglice
I moje frlice 35 So mi zabejgnole.
Jutrnica. 5465.
(Iz Podzemlja.)
Komaj je mlada legla z ženinom spat, uže pridejo pred vrata godci in zagodejo jutrnico, a pojć te-le pesmi:
Petelinćek lepo poje, Petelinćek lepo poje,
Da bo skoraj beli dan. Da bo skoraj beli dan.
Stani se, mlada nevćstica : 10 Stani se, mlada nevćstica,
S'noči si legla deklica, S'noći si legla deklica,
5 Danes boš vstala še lepša Danes boš vstala še lepša ne-
nevestica. S'noći si snela kranceljćek, Danes boš vzela jalbico.
vćstica.
S'noći sizulaštonfeke deklica, Danes boš obula š t o n f e k e ne-
(Tako se našteva vsa obleka, n. pr. čizmice itd.)
vestica.
5464. Zapisa i St. Vraz; pela Žuža Madjarova, * Ilirka iz Većislavacah u želčznoj stolici Ugarske«. — Iz VO. XL 72. Obcida je obsčda ,die Herum- sitzenden, Tischgesellschaft' ; prim, besčda ,die beisammen Sitzenden, die Unter- haltung, Untcrrcdung* .
5465- Zaptsal Janko Barle. — Iz *Letopisa slov. Matice* i88g. str. 82.
III. — III. Pesmi svatovske. 5466, 5467. 331
5466.
(Iz Podzemlja.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus, 5 Stani, stani, nevestica, Dober večer Bog vam daj ! Da bi rada mćlila,
Petelinček lepo poje, K maši rada hodila,
Ker bo skoraj beli dan. Da bi rada vbogala itd.
5467.
(Iz Podzemlja.)
Hvaljen bodi Jezus Kristus, 5 Danas boš vstala še lepša Dobro jutro Bog vam daj ! nevestica.
Vstani gor, mlada nevesta: S'noči si krancelj dela de-
S'noči si legla deklica, klica,
Danas boš krancelj dela Še lepša nevestica!
5466. Zapisa l Janko Barle. — Iz *Letopisa slov. Matice« i88g. str. 82.
5467. Zapisal Janko Barle. — Iz *Dom in Sveta« VIII (t8g$) na platnicah 15. št. (2).
Opomtija. Po izrazu *wenn der Bursche ein Madchen freyet* bi se dalo soditi, da je tudi v B. Hacaueta hnjigi *Abbildung und Beschreibung der sudwestl. und ost i IVenden und Slaven, Leipzig* 1801 str. 94 priobčena pesem : »Hod, ti divojka, hod ti dekličc svatbena, kakor je mislil tudi Schmeller I u8g (*Lied an die Braut«), vendar bi bilo to napak: pesem je samo zaljub- ljena: mladenič želi le Ijubezni.
.». —
IDodatelc.
Poleg Že zgoraj pri raznih naslovih zaznamovanih ponarodnelih svat- benih pesmt % ki so nepristno narodne, spadajo med umetne, še-le te bolj ali men/po- gostoma pete, v narodnih pisanih pesmaricah šir/ene pesmi, katerih začetni verzi slove/o:
1. Cajt se je zdaj proč podati, Tukaj ni nam več ostati, Peršu je zdaj tišti čas.
2. Čujte, kaj vam čem zapeti, Namesto vas čem slovo vzeti.
3. Danes je res vse veselo, Vse prepeva prav lepo, Moje srce pa žal uje . . .
4. Dnes lep spomin, Pred očmi je vsem: Vse se veseli, Le nekdo se solzi.
5. Dnes, dnes moram spoznat*, Ker bo mi zadnokrat, Mojmo ledik stano . . .
6. En dober den ti vujkšamo, O sneha cartana! Vso srečo ti želejemo . . .
7. Jaz ne vem, kaj bi začel, Nekaj bi vam rad zapel: Ćela vaša kompanija . . .
8. Jaz sem iz fanta ženin posta 1, Keri bon le gnes ostal, Jutri pa bom mož skrbi.
9. Kaj hočem zapeti vam danes ta dan: Veselja na sveti zdaj več ne poznam.
10. Kraljica nad zvezdam' nebes Je zgodnja danica zares. In tukaj na sveti . . .
11. Ljuba družba, prosim Vas, da b* mi dovolili, Eno pesem pet' od vas, Da b'
se veselili.
12. Mi pa mamo ženiha, Mladega no lepega, Hopsasa! (Dainko).
13. Moje srce poskakuje Od velicega veselja, Ker poštena se ženitva Lepo
veselo ravnd.
14. Naj ti prvi med sakramenti Sveti zakon vpeljan je, Davno v starem testamenti . . .
15. Najsrečnejši je zakonski stan, Če je od ljudi prav peljan; Ljubezen, mir in
veselje . . .
16. Nevesta, Čuj, zdaj par besed, Pred stopla si na božji zgled: Z devištvom si
ospremena . . .
332 III.— III. Pesmi svatovske. 5467.
17. Nevesta, čuj en par besed, Danes boš prišla na drugi svet, Z dekleta boš
spremenjena . . .
18. Nevesta, konjički žvenkljajo, Po redu napreženi so (J. Lipold).
19. Nevesta, le bodi vesela, dobila si, kar si želela, Stopila boš v zakonski stan.
20. Neveste ino ženihi, Lep stan ste gnes zapustili, Zmed belih rožic stopate . . .
21. Oh bote vsi pozdravljeni, Vi svati vkup povabljeni, Men je bil pač kratek
wAO • • • *
22. Oh poglejte, kristjani, NakinČeni par: Naj nete v tem stani Več vidli nikdar.
23. Oj ženin predragi, le zmisli si zdaj, Da ledik veselja za vsigdar si fraj.
24. Po bistri vodi plavale So mimo mene ribice, Povždigale so glavice . . .
25. Po milosti božji En gartel stoji; Je z rožcam zasajen, da žlahtnejših ni.
26. Poslušajte, kristjani vsi, Posebno pa vi zakonski, No ženih no nevesta ti . . .
27. Poslušajte, o kristjani, Jest bom eno pesem pel, Kakšna mora ohcet biti . . .
28. Poštena družba, čuj in glej, Zaslište žene in možje; Prelepo pesem bom
zapel . . .
29. Prelepi rožen vrt stoji, Na slavnoj zemli štajerski ; Dosti rožic tam cveti . . .
30. Prijetno tukaj se nam zdi, Da je tol'ko tukaj nas ljudi.
31. Se sonce ozira lepo, Ker jemlje od mene slovo: Se bom možila . . .
32. Sonce bliskeče lepo Veselo prot ledik stanu: Zdaj se bom podala . . .
33. Srečno, sestre ino bratje, Zapustila sta ledig stan, Da bi srečno skupaj
živela . . .
34. Srečno, ženin in nevesta, In tudi vsa svatovščina; Če sta se Bogu zročila. 35". Stari no mladi Venda. ste radi Dnes iz svojega doma sem Šli.
36. Svet* zakon je en stan, Kak vsak, od Boga dan: Če človek v njem živi . . .
37. Ta ohcet je zatu narjena, Da vidva sta mož in žena Ra tala, današnji dan . . .
38. Vse se danes veseli, Čast nevest' prepeva, Krancelj beli se blišči . . .
39. Vsi tu gnes zbrani, Oh kaj se vam zdi, Kaj s telkim veseljem sem v cirkvo
ste šli.
40. Zakonski stan spre misli si, Oj ženin in nevesta ti, Kak mor'ta v taistem
ž'vet . . .
41. Zbogom, zbogom, ljubi oče, Ker mi ni ostat mogoče, Dajte mi še žegen
svoj . . .
42. Zdaj ženinu ino nevesti Bi dobro b'lo nekaj zapet, Da b' ona v tem za-
konskem stanu . . .
43. Ženin in nevesta, zdaj Vsaki vaj' zapomni naj, Zakaj v zdavanji oba Pravi
roki skleneta.