Slovo (Fran Levstik)
← Pomladna | Slovo (Levstik) (Poezije) Fran Levstik |
Sovražnikom → |
|
Obračati na dva oči,
to ni lepó, to dobro ni,
iz tega se gorje rodi.
Če srečna upaš biti kdaj,
vsaj on Te čislal bode naj,
vsaj njega, prosim, ne izdaj!
Ti veš, da ga ne odsloviš,
ker od vrhá do tal goriš,
na srcu bolna zanj ležiš.
Da tudi on, ki je izbran
ne bode Tebe klel solzán,
odstopam rajši tja na stran.
Prišel po kratko sm slovo. -
Dekle, ne gledi mi v oko,
kdo ve, če zopet ni mokró!
Mokró naj bode ali ne,
samo da Tebe to ne žge,
molče podaj roko, dekle!
Molče Ti jo podajem jaz,
topim se zadnjič v Tvoj obraz. -
Oh, zdrava bodi večni čas!